Digitalna injekcija
Poznamo vižo, da se epidemične razmere v državi izboljšujejo. To potrjujejo uradni podatki, minuli konec tedna je število novih okužb padlo pod deset, prvič po avgustu lani. Hkrati pa boljše razmere in čas dopustov upočasnjujejo cepljenje v državi. Interes prebivalcev kopni in krivulja na novo cepljenih se počasi izravnava. Nismo dosegli niti polovice precepljenosti, daleč smo od načrtovanih 60 odstotkov, zato se že pogovarjamo o četrtem valu epidemije v jeseni.
Krivce za slab odziv na cepljenje je v sedanjih razmerah težko iskati med politiki. Cepiva je dovolj, mogoče je celo izbirati med različnimi proizvajalci. Čeprav smo na začetku leta s prstom kazali na organiziranost posameznih cepilnih centrov, tudi ti niso več težava, saj so centri dostopni, zaživele so mobilne enote. Kdor želi, se lahko cepi.
Zdaj ko virus ni več neposredna grožnja, je eden pomembnejših dejavnikov pri poteku cepljenja samo zaupanje v cepljenje in tehnološke novosti. Konec koncev je najpogosteje uporabljeno cepivo v Sloveniji novost, zato ni presenetljivo, da skeptiki izražajo zaskrbljenost zaradi morebitnih dolgoročnih učinkov.
Zaupanje v novosti oziroma nove tehnologije pa je med prebivalci Evropske unije že tako nizko. Lanski Eurobarometer zagotavlja javnomnenjske podatke s področja novih tehnologij in naklonjenosti prebivalcev izboljšavam. Tako je, na primer, mogoče pregledati pripravljenost Evropejcev do deljenja osebnih podatkov za izboljšave javnih storitev ter tudi zaupanje v vožnjo s samovozečim avtomobilom. Podatki kažejo, da temu zaupa le četrtina prebivalstva Unije, osebne podatke za izboljšave javnih storitev pa bi bila pripravljena deliti dobra tretjina prebivalcev EU.
Ob navedenem so opazne tudi razlike med državami, pri čemer Slovenija ne izstopa kot progresivna članica, to je s prebivalstvom, ki bi z zanimanjem sprejemalo novosti. Delitvi osebnih podatkov za izboljšanje javnih storitev smo Slovenci še najbolj naklonjeni v zdravstvu in v primeru kriznih razmer. Precej bolj zadržano bi svoje osebne podatke delili za izboljšave na področju javnega prevoza, onesnaževanja zraka in boljše energetske učinkovitosti. Slovenci smo hkrati podpovprečno naklonjeni enotni digitalni osebni izkaznici, s katero bi urejali tako državne kot zasebne storitve – takšno novost sicer podpira dobra polovica slovenskega prebivalstva, medtem ko je povprečje EU pri približno 60 odstotkih.
Preizkus zaupanja bo čakal tudi tiste, ki bodo v Sloveniji izvajali digitalno preobrazbo javnih storitev. Spomnimo, vlada je pred dvema tednoma javnosti predstavila 40 ukrepov, ki bi pripomogli k digitalnemu preboju države. Ukrepi so predlagani na šestih področjih, od digitalne preobrazbe zdravstvenega sistema do novosti v izobraževanju in storitvah javne uprave.
Krhko zaupanje Slovencev v tehnološke novosti je zdaj opazno pri cepljenju, zato tudi zavračanje novosti ob digitalizaciji države ne bi bilo presenetljivo. Tehnološke rešitve so lahko koristne, a če jih državljani ne bodo uporabljali, bodo same sebi namen. Takšno usodo je, denimo, dočakala aplikacija za sledenje stikom #ostanizdrav, ki jo je do danes namestilo manj kot 400.000 prebivalcev, kakšna je dejanska uporaba, ni jasno.
Zaupanje v tehnološki sektor se je med pandemijo zmanjšalo. Kot glavni vzrok ljudje navajajo kompleksen odnos med tehnologijo in širšo javnostjo. To vključuje nenadzorovano širjenje napačnih informacij, pretirano zbiranje osebnih podatkov, ljudje so vse bolj zaskrbljeni tudi glede uporabe umetne inteligence. Izziv digitalne preobrazbe države zato ni zgolj zagotavljanje digitalnih storitev države. V Sloveniji, kjer državne spletne storitve uporablja samo pet odstotkov prebivalstva, bo napovedani digitalizaciji sledila še obsežna oglaševalska kampanja. Ta bo koristna, da se znebimo strahu pred tehnološkimi novostmi, temu pa naj sledi še krepitev digitalnih veščin prebivalstva.
Digitalne rešitve države bodo same sebi namen, če ne bo zaupanja v novosti.