Po pol stoletja še vedno za lekarniškim pultom
Iskalka novega znanja, sommelierka in prvakinja kostanjevega zavitka
Velika želja po znanju in nemiren duh, da lahko pridobiš znanje, pa čeprav živiš v majhnem kraju, če si le pripravljen delati, sta jo je vedno vodila naprej, pravi Breda Drenek Sotošek. Poleg rednega dela in družinskih obveznosti je v prostem času specializirala farmacevtsko informatiko, magistrirala tudi iz ekonomije, ljubiteljsko je med drugim sommelierka in je vinska dama evropskega reda vitezov vina. Življenjepis 73-letne Sevničanke je impresiven, pričujoči pogovor s še vedno aktivno zaposleno in, kot sama pravi, hiperaktivno farmacevtko odstira le nekaj drobcev iz njene bogate kariere.
Brane Maselj
Po skoraj petdesetih letih delovne dobe ste še vedno zaposleni. Kako je to mogoče?
Po poklicu sem magistra farmacije in moj poklic je moje delo, je moje življenje, moje poslanstvo. Zdravje je največja vrednota in vesela sem, da sem ob dobri meri socialne note in širokega znanja marsikomu znala pomagati in mu olajšati težke čase. Vesela sem, da sem vrlino znati poslušati in slišati prenesla tudi na obe hčeri, Natašo in Lucijo, prav tako magistri farmacije, ki sta se mi pridružili na moji poti. Ljudje se radi vračajo v našo lekarno po nasvet več in vztrajam zaradi njih, zaradi hčera, da bosta, upam, lahko nadaljevali lekarniško tradicijo. Leta 2017 je začel veljati aktualni zakon o lekarniški dejavnosti, ki omogoča preoblikovanje lekarnarja koncesionarja v družbo z omejeno odgovornostjo. Prepletenost zakona o lekarniški dejavnosti in zakona o gospodarskih družbah je razlog, da sem kot lastnica podjetja z lekarniško dejavnostjo še vedno redno zaposlena. Vesela sem, da mi je lekarništvo še vedno v veselje.
Kakorkoli, dejstvo je, da ste vse življenje veliko in radi delali.
Sem hiperaktivna, priznam, že od mladih nog. Zanima me veliko področij, želja po znanju me vedno vleče v nove izzive. Najbolj pa sem vesela spoznanja, da mi na koncu širina splošne razgledanosti še kako pride prav tudi za lekarniškim pultom.
Ali ste vedno radi pred drugimi oziroma pred svojim časom?
Sama menim, da je to posledica želje po novem znanju, radovednosti, ne toliko ambicioznosti. Moj oče Joško je to opisal s povedjo: »Breda je petelin, ki zjutraj prezgodaj kikirika.« Velikokrat je bila zato moja življenjska pot trša, a čez čas se je pokazalo, da sem na pravi poti. Tako sem na primer že ob odprtju zasebne lekarne leta 1994 želela opravljati lekarniško dejavnost v okviru d. o. o., kar pa zakonodajno ni bilo mogoče vse do leta 2017.
So bile vse vaše res številne aktivnosti samo izleti od farmacije, ali pa vas farmacija ni v celoti zadovoljevala?
Ne, ravno nasprotno, na farmacijo gledam širše, vidim jo v kuhinji, na vrtu, v svojih hobijih. Vsa dodatna znanja mi pomagajo pri lekarniškem svetovanju. Ljudi vse bolj zanima, kako določena vrsta hrane vpliva na njihovo zdravje, na primer, katera živila vsebujejo gluten, katera so bogata z določeno vrsto hranil, kot so kalij, železo, cink, B-vitamini, kalcij, katerim živilom se izogibati ali jih vključevati v prehrano ob putiki, dermatitisih, karcinomih, težavah s ščitnico ... Vse te informacije sem uporabila tudi pri vodenju številnih kulinaričnih večerov po slovenskih gostilnah, pripravljala sem predavanja in članke o vinu in čokoladi ter o vinu in sirih, vključujoč vidik sommelierja kot poznavalca druženja vina s hrano in farmacevta, ki pozna vlogo hranil v živilih. Uživam tudi v kulinariki in pripravi jedi, v Janini akciji so tako nagradili moj kostanjev štrudelj kot najboljši na Slovenskem.
Pomemben del farmacije, lekarništva so tudi zeliščni pripravki, od tradicionalnih čajnih mešanic do sodobnih kompleksnih prehranskih dopolnil, dobro je poznati zdravilna zelišča, jih znati nabrati, pravilno posušiti in shraniti ter pripraviti za uživanje ali nanos na kožo, da ohranijo zdravilni učinek. Srečanje s priznano kozmetičarko Lili Carsten leta 1988, ki mi je razkrila svet kozmetične nege, ter izmenjava najinih znanj in izkušenj sta bila spodbuda, da kot lekarniški farmacevt poglobim svoje znanje še s kozmetično prakso – tudi kot pomoč pri svetovanju v lekarni. Dobro leto kasneje sem že odprla kozmetični salon kot popoldansko obrt. To pa so bili zametki našega družinskega podjetja, ki sem ga ustanovila februarja 1993 in se danes poleg lekarniške dejavnosti in kozmetičnih storitev ukvarja z razvojem in izdelavo lastnih kozmetičnih izdelkov.
Magistrirali ste tudi iz ekonomskih ved in opravili šolanje iz homeopatije v Gradcu – ali nista to dve popolnoma različni vedi?
Še en dokaz, da me resnično zanima veliko področij, povsod vidim izzive. V svoji nalogi sem raziskovala odnose med farmacevtom in bolnikom. Zasebni lekarnarji se dobro zavedamo vrednosti kapitala, ki smo ga in ga še vlagamo v lekarno, želimo ga ohraniti oziroma povečati s svojim znanjem, leta in leta gradimo dobro ime lekarne. Ne spremlja nas samo misel, kako bi na hitro prišli do dobička. Nemalokrat se svojim strankam razdajamo, jim posvečamo veliko pozornosti in si tako gradimo zaupanje. Stranke se zato vračajo, mi pa jim želimo ponuditi nekaj več, nekaj, česar ne najdejo povsod, in ena takšnih storitev je svetovanje o homeopatskih zdravilih. Bila sem tudi svetnica, podžupanja za družbene dejavnosti, svojo pisarno sem imela kar za lekarniškim pultom, ljudem sem bila vedno na voljo.
Je homeopatija spremenila vaš pogled na medicino in farmacijo?
Poznavanje homeopatije človeku zelo razširi obzorje, na stvari se da pogledati tudi s povsem drugega zornega kota. Homeopatija išče vzrok za nastale težave, predvsem pa obravnava bolnika kot posameznika z vsemi njegovimi posebnostmi, nauči nas sprejemanja različnosti, drugačnosti, bistvo zdravljenje je zdravje samo in dobrobit bolnika.
Začetnik homeopatije na slovenskem Štajerskem je živel v Sevnici, Franc Šuklič, rojen leta 1777. Osebne zdravstvene težave so ga na pobudo barona Antona Moscona pripeljale do Samuela Hahnemanna, začetnika homeopatije. Pod njegovim vodstvom se je seznanil s homeopatijo, najprej našel rešitev zase, za svoje hude glavobole in epilepsijo, nato pa pomagal še drugim. Stoletja kasneje so homeopatska zdravila našla mesto tudi v slovenskih lekarnah, tudi v naši Lekarni Pod Svetim Rokom. Homeopatska zdravila lahko svetujejo in izdajajo samo magistri farmacije z opravljenim strokovnim izpitom in dodatnimi znanji s področja homeopatije, pri nas mojo pot že nadaljuje hči Nataša.
Niti ne, oktobra 2008 je bil sprejet pravilnik o homeopatskih zdravilih za uporabo v humani medicini, ki omogoča, da homeopatska zdravila dobijo dovoljenje za promet tudi v Sloveniji in se izdajajo v lekarnah. Na police naših lekarn so skoraj po stoletju znova prišla leta 2011, čeprav še vedno prevladujejo alopatska zdravila. Integracijo homeopatskih zdravil v slovenski zdravstveni sistem podpirajo tri krovne farmacevtske ustanove: Fakulteta za farmacijo, Lekarniška zbornica Slovenije in Slovensko farmacevtsko društvo, v okviru katerih potekajo tudi vseživljenjska izobraževanja, tako da se za prihodnost lekarniške homeopatije za zdaj ni bati, če bodo le uporabniki lekarniških storitev naklonjeni zdravljenju s homeopatskimi pripravki.
Ste poznavalka vina in vinska dama evropskega reda vitezov vina. Kaj poveste evropskim kolegom o naših vinih?
Osebno so mi všeč bolj aromatična vina, kot sta sauvignon in rumeni muškat, ter predikati in njihovo kombiniranje k sladicam. Poseben izziv mi je iskanje primernega preseka med večerjami v stilu slow fooda. Sem tudi ljubiteljica čokolade in še vedno iščem primerno vinsko spremljavo k temni čokoladi. Na nova vinska odkrivanja bi jih povabila na Goričko, v Prekmurje, kjer je sin Tomaž skupaj z ženo spojil vino, čokolado in mesnine v okusno prekmursko zgodbo, pa v naše posavske konce na modro frankinjo, bizeljske penine.
Vseskozi ste aktivni v družbi, ustanavljali ste društva in spodbujali turizem. Kaj je vas spodbujalo k temu?
Ljudje so mi za lekarniškim pultom zaupali marsikaj, ne samo svojih zdravstvenih težav. Nemalokrat smo se s kom zapletli v zanimive pogovore, polne novih idej. Tudi na svojih poteh med dodatnimi izobraževanji sem spoznavala zanimive ljudi in njihov vsakdanjik. Vedno sem bila aktivna v družbenem življenju, najprej sem dva mandata predsedovala celjski podružnici farmacevtskega društva, kasneje regijsko ožji posavski podružnici, ki sem jo ustanovila leta 1991. Vključila sem se v delo sevniške območne obrtne zbornice, aktivno sodelovala pri ustanovitvi občinske turistične zveze, na mojo pobudo je bilo v Sevnici ustanovljeno društvo TRG, ki deluje na področju kulture, turizma in zgodovine ter ohranitve starega trškega jedra Sevnice, organizirali smo viteške igre, uprizorili dela Pod svobodnim soncem, Miklova Zala, Deseti brat, Celjski grofje in druga. Mož Franci še danes slavnostno odpira penino z mečem na grajskih porokah. V okviru društva smo ustanovili mažoretno skupino, ki je bila takrat nekaj novega za naš kraj. Leta 2009 sem bila pobudnica ustanovitve Rotary kluba Sevnica in njegova prva predsednica.
Pišete pesmi in strokovne članke. Kaj vam je ljubše? Kaj nastaja na vaši pisalni mizi ta hip?
Odvisno od navdiha, poseben čar imajo prav gotovo pesmi, zadnja leta tudi slikanje na platno, ob tem se zagotovo bolj sprostim kot ob pisanju strokovnih člankov. Moji aktualni članki temeljijo na kazalnikih kakovosti farmacevtske skrbi. Eno mojih obsežnejših del je leta 1994 v samozaložbi izdana knjižica Farmacevtov nasvet ob izdaji posamezne zdravilne oblike zdravila, na podlagi katere je RTV Slovenija posnela tudi daljšo televizijsko oddajo. Že kot majhna sem rada prepevala v pionirskem pevskem zboru in se kot voditeljica preizkušala na šolskih prireditvah. V gimnazijskih letih sem bila aktivna članica dramske in literarne skupine. Ta hip skladam rime za vnukinjo in vnuka.
Moj poklic je moje delo, je moje življenje, moje poslanstvo.
Najbolj sem vesela spoznanja, da mi na koncu širina splošne razgledanosti še kako pride prav tudi za lekarniškim pultom.