Slovenci bližje Francozom kot Angležem
Angleži so obsedeni z nogometom in reprezentanco. To ni čudno – v Angliji so prvič organizirali nogometno tekmovanje leta 1871, torej takrat, ko sta se Francija in Nemčija še vedno bojevali in nato sklenili francosko-pruski mir. Premorejo tudi najbogatejšo ligo, ki z večjim številom tekem generira celo več prihodkov kot liga prvakov. Zadnji podvig angleške izbrane vrste na euru pomeni za Otočane le piko na i njihovi domnevni prevladi, čeprav jih od cilja ločita še dve tekmi.
Zasuk krivulje rezultatske uspešnosti Anglije je prišel ob pravem času. Narod je bolj razdeljen, kot se zdi navzven, zato so bili vsaj delno pričakovani tudi žvižgi Raheemu Sterlingu, ko je podprl gibanje za pravice temnopoltih in zatiranih s klečanjem. Rojeni Jamajčan, ki je preživel del otroštva v revnem londonskem predelu v bližini Wembleyja, ni po godu vsem Angležem. Med prvimi si ga je leta 2016 privoščil tabloid Sun, ki je tedaj 22-letnega upa razglasil za »nespodobnega« po senzacionalnem porazu Anglije z Islandijo na euru 2016. Isti tabloid ga je po nedavni zmagi z Nemčijo umestil na naslovnico in jo pospremil z igro besed, češ da je Sterling končal 55 let dolgo bolečino Angležev. Kot da se prej ne bi nič zgodilo … Gre za zadnjo zmago njihove ekipe nad Nemčijo, ki je do minulega tedna datirala v leto 1966 in tedanji mundial.
Temnopolti nogometaši še vedno doživljajo žalitve tako na tekmah kot prek družbenih omrežij, toda v zadnjih dneh so jih preglasila nasprotna mnenja večine, aplavzi navijačev, Sterlinga pa je omenila celo kraljica Elizabeta. Odločilna je bila poteza reprezentantov vseh barv kože, ki so se izpostavili in zastavili besedo za rešitev problema angleške oz. celotne britanske družbe.
Sporočilo? Nogometaši premorejo večji vpliv, kot si mislimo. Derbi osmine finala eura z Nemčijo si je ogledalo 20,6 milijona gledalcev pred TV zasloni, slabi štirje milijoni prek mobilnih telefonov, več milijonov tudi v pubih in v družbi s prijatelji. To je zavidljiva vsota za 55-milijonsko državo, ki bi jo na Otoku dosegla le vnovična poroka pokojne princese Diane.
Da premorejo nogometaši velik vpliv, dokazuje primer Cristiano Ronaldo vs. kokakola, če potezo portugalskega zvezdnika poimenujemo v pravnem jeziku. Coca-Cola resda ni izgubila štirih milijard dolarjev, kot so tolmačili nekateri, začasno so izgubile vrednost le njene delnice, a Ronaldo s tem ni imel ničesar. Prav tedaj je šlo za datum exdividend, delničarji so unovčili lastništvo, padec delnice je bil pričakovan.
CR7 za potrditev vpliva ne potrebuje tovrstnih potez. Prav letos je postal človek, ki z eno objavo na omrežju instagram zasluži največ med vsemi, več tudi kot vplivnica Kim Kardashian in pevka Ariana Grande. Ronaldo premore 309 milijonov sledilcev zgolj na tem računu, za eno objavo brez težav zahteva milijon evrov.
Ključno je, da se športniki izpostavijo, kadar je treba. Francoski primer, ko nogometaši perejo umazano perilo v javnosti in se delijo na »naše« in »vaše«, gotovo ne sodi med dobrodošle.
Tudi pri nas so se športniki že javno izpostavili, toda pozitivnih sporočil v prelomnih trenutkih nismo zasledili. Slovenci si denimo niso znali razdeliti zaslug niti za uvrstitev na SP v letih 2002 in 2010, obakrat so glavni akterji nagovarjali javnost le o tem, kdo je bolj zaslužen za uvrstitev na mundial, za kaj drugega je zmanjkalo želje in energije. Nogomet pri tem seveda ni osamljen.