Zoki čestital Ani, Gogija ne bo prepričeval
Luka Dončić in njegovi junaki so se z navijači prešerno veselili prve uvrstitve na olimpijske igre
Četrtič bo Slovenija na olimpijskih igrah imela reprezentanco v kolektivnih panogah z žogo, po treh nastopih rokometašev bodo to prvič košarkarji, potem ko jim je uspel podvig v Litvi. Evropski prvaki so že vajeni sprejemov, včerajšnji na brniškem letališču je bil skromen, spontan in prav poseben za fante, ki gredo v Tokio.
Slovencev na Letališče Jožeta Pučnika žal ni moglo pripeljati letalo propadle Adrie, katere zadnji potniki so bili pred dvema letoma srebrni odbojkarji, temveč čarterski fokker 100 romunske družbe Carpatair. Junake je pozdravila nekajstoglava množica, »oborožena« z zastavami, transparenti, bobni, ragljami, harmoniko ...
»Čisto drugače je, ko imaš na OI reprezentanco, za katero stiskaš pesti ves turnir,« je bil navdušen Marjan, ki se je pripeljal iz Krškega. Nekaj navdušencev je na Spodnji Brnik prikolesarilo mimo bližnje Komende, kjer visijo napisi v čast kralju Toura Tadeju Pogačarju. »V tej deželi lahko zaupamo le še našim športnikom,« se je pridušal Miha.
Kratka noč v Kaunasu ni pustila posledic na obrazih košarkarjev, na katerih so imeli zarisane široke nasmehe, ko so zaslišali znane napeve: Kdor ne skače, ni Sloven'c; Mi Slovenci!; Ole, ole, ole, Slovenija do Tokia! ...
Blagoslov pod krinko
Luka Dončić je bil razočaran, ker je z Dallasom znova hitro izpadel iz končnice lige NBA, a to je bil blagoslov pod krinko. Brez njega Slovenija ne bi šla na OI. »Luka naredi razliko. Pomagal mi je, da sem našel pravi občutek. Zelo sem srečen, o tem sem vedno sanjal. Spali nismo veliko, poveselili smo se, a nismo šli na glavo, saj vemo, kaj nas že kmalu čaka,« je od ponosa žarel Denverjev ostrostrelec Vlatko Čančar, ki mu ni žal, da bodo njegove poletne počitnice bistveno krajše.
Še tretji naš enbiejevec Goran Dragić ne bo doživel olimpijskega čara, bo pa družino pod petimi krogi zastopal mlajši brat Zoran, ki ga ni bilo zraven leta 2017, ko so Slovenci z Gogijem na čelu iz Istanbula prinesli zlato. »Res je zadoščenje, poškodba mi je preprečila igranje na eurobasketu in težko mi je bilo gledati tekme po televiziji,« je povedal Zoki in še prej čestital hčerki Ani, ki je ravno dopolnila tri leta. Zoranu pa je prvi čestital Goran, ki ni želel dajati izjav: »Fantje so si to izborili in naj imajo oni besedo.« Zoki ga razume: »On je reprezentančno pot sklenil na najlepši način, z zlatom, zato ga ne bom prepričeval, naj se vrne.«
Ameriški Miha sramežljiv
Američan Mike Tobey, po domače Miha, je bil zadetek v polno. Tudi zanj bo to nepozabna izkušnja. Bil je sramežljiv in prvi pobegnil v notranjost prenovljenega letališča. Nekdanji slovenski as Marko Milić je veseljak, v naročju je skrbno varoval veliko steklenico penine. Kdo in kdaj jo bo odprl, ni razkril. Če ne bi bilo omejitev zaradi koronavirusa, bi KZS gotovo organizirala veselico v glavnem mestu. Morda pa jo bosta predsednik Matej Erjavec in generalni sekretar Rašo Nesterović priredila po OI, če bodo Slovenci nadaljevali takšne predstave. »V tem primeru bomo z veseljem naredili veliko fešto,« se je smejalo Erjavcu, ki je dočakal veliki met paradne zasedbe.
Med prvimi, ki so prišli na Brnik, sta bila predsednik OKS Bogdan Gabrovec in generalni sekretar Blaž Perko, zadovoljna, ker se je olimpijska odprava povečala za 12 članov, na 54. Prvi med enakimi bo seveda trojni dvojček Dončić, ki je bil odet v slovensko zastavo. Izjav ni dajal, tudi na klice zadnjih vztrajnežev se ni odzval: »Luka Dončič, pridi ven!« Kdo bi mu zameril, svoje je povedal na igrišču in še zdaleč ni rekel zadnje ...