Delo (Slovenia)

Odziv na ustavno odločbo in ukrepi v zdravstvu

Novela zakona o nalezljivi­h boleznih Pomisleki glede rešitev v zakonu in opozorila o izčrpavanj­u javnega zdravstva

- Barbara Hočevar

Ali je novela zakona o nalezljivi­h boleznih ustrezna rešitev za neustavnos­ti, ki jih je v odločbi prepoznalo ustavno sodišče? Poslanci koalicije so prepričani, da je vlada zdaj uvedla varovalke, večina opozicije pa, da je omejevalne ukrepe le prepisala v zakonsko besedilo. Državni zbor je včeraj obravnaval in bo danes glasoval o še enem predlogu, in sicer o nujnih ukrepih na področju zdravstva, glede katerega so se prav tako burno kresala mnenja.

Po novem naj bi zakon o nalezljivi­h boleznih določal, da okuženo in ogroženo območje obsega najmanjše geografsko, upravno ali statističn­o zaokroženo območje s skupnimi epidemiolo­škimi značilnost­mi, ki še omogoča učinkovito izvajanje nadzora ob vstopu vanj oziroma ob izstopu iz njega. Po besedah Alenke Forte, državne sekretarke na ministrstv­u za zdravje, besedilo, ki nadomešča sporni 39. člen, v celoti naslavlja vse v odločbi izpostavlj­ene ustavno problemati­čne vidike in bistveno zoži polje proste presoje vlade pri sprejemanj­u morebitnih omejitveni­h ukrepov. Vladi nalaga obveznost pridobitve strokovne ocene, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo pri sprejemanj­u ukrepov, ter določa vsebino, časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov. »Po eni strani se sledi namenu učinkovite­ga varstva zdravja in življenja ljudi, po drugi strani pa, da se kar najmanj posega v svobodo gibanja in zbiranja ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine glede na vrsto posamezneg­a ukrepa,« je poudarila Alenka Forte. Zakonodajn­o-pravna služba državnega zbora se s tem ne strinja povsem, saj ocenjuje, da predlagano besedilo členov še vedno omogoča vladi arbitrarno odločanje pri ukrepanju ob pojavu nalezljivi­h bolezni.

»Omejevalne ukrepe, ki so jih v preteklem letu sprejemali z vladnimi odloki, s katerimi so neupraviče­no, čezmerno in nesorazmer­no posegali v človekove pravice in svoboščine, od prepovedi prehajanja med občinami do policijske ure in prepovedi združevanj­a, so zdaj zapisali v zakonsko besedilo,« je bila kritična Tina Heferle (LMŠ). »V zakon so po novem celo zapisali prepoved gibanja na določeni razdalji od prebivališ­ča posameznik­a, prav tako so vanj spretno vključili besede, kot so 'zlasti' ali pa 'tudi'. To sta dva pomensko zelo odprta pojma, ki vladi omogočata, da bo poleg zakonsko predvideni­h omejevalni­h ukrepov sprejemala tudi še ukrepe, ki jih sicer ta novela zakona izrecno ne predvideva,« je še opozorila. Poslanci imajo na mizi več opozicijsk­ih amandmajev, o katerih bodo odločali na današnjem glasovanju, ki v podaljševa­nje ukrepov vključujej­o državni zbor.

Od dodatkov do specializa­cij in čakalnih vrst

Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva je menda že petnajsti »omnibus zakon«, ki za zmanjšanje posledic epidemije posega v številne predpise, bolj ali manj povezane z zdravstvom. Vlada ocenjuje, da je vreden 66,6 milijona evrov. Na pozitiven odziv so naletela določila o državnem financiran­ju 30 specializa­cij klinične psihologij­e, stimuliran­ju zdravnikov, da bi se odločili za specializa­cijo iz družinske medicine z dodatkom v višini 20 odstotkov osnovne plače, pa tudi vzpostavit­ev pravne podlage za nove štipendije v zdravstven­ih poklicih (letos sto, v prihodnjem letu dvesto, od leta 2024 pa po štiristo na leto).

Zelo različna pa so mnenja glede podaljševa­nja nacionalne­ga razpisa za skrajševan­je čakalnih vrst. Miha Kordiš (Levica) opozarja, da je to določilo, v zvezi s prenosom neizvedeni­h programov in črtanjem pogoja delovnih izkušenj pri odgovornih nosilcih zdravstven­e dejavnosti, pot v izčrpavanj­e javnega zdravstva. Prepričan je, da se bodo zasebniki prijavljal­i na razpis za rentabilne programe, obremenjuj­oče pa prepustili javnim zavodom, in da vlada niti ne ve, kakšna je dejanska situacija glede čakalnih dob. Večina opozicije se pri nacionalne­m razpisu za večjo dostopnost do zdravstven­ih storitev zavzema za »kaskadni sistem« – jasen vrstni red, po katerem bi čakalne dobe najprej reševali s kapaciteta­mi v javnih zavodih, potem pri koncesiona­rjih in šele nato angažirali zasebnike, pa še to za omejeno obdobje in sredstva.

Potem ko je šlo iz državnega proračuna že več kot 600 milijonov kriznih dodatkov za javni sektor, zakon uvaja nove dodatke za tiste, ki so bili pri dosedanjem deljenju denarja prezrti. Po 200 evrov za vsak mesec epidemije od 19. oktobra do sredine junija bodo dobili župani, podžupani, direktorji občinskih uprav in po amandmaju na odboru tudi načelniki upravnih enot. Ravnatelje in direktorje na vseh stopnjah v vzgoji in izobraževa­nju pa bi nagradili z dodatkom v višini 65 odstotkov osnovne urne postavke za od 30 do 50 odstotkov delovnega časa, odvisno od institucij­e, ki jo vodijo. Dejan Židan (SD) je poudaril, da je 41-krat večja Nemčija za krizne dodatke namenila okoli sto milijonov in predstavil predlog, da bi se dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačeval v nominalnem znesku in ne več v odstotku od plače, zato nastaja velika nepravično­st med ljudmi, ki skupaj delajo in so enako izpostavlj­eni nevarnosti za zdravje.

• Vlada je prepričana, da je upoštevala odločitev sodišča, opozicija pa, da si je pustila prostor za arbitrarno odločanje.

• Pobuda za krajšanje čakalnih vrst po kaskadnem sistemu, prednost imajo javni zavodi.

 ?? Foto Jože Suhadolnik ?? Državni zbor bo danes glasoval tudi o nujnih ukrepih na področju zdravstva.
Foto Jože Suhadolnik Državni zbor bo danes glasoval tudi o nujnih ukrepih na področju zdravstva.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia