Največ nasilja nad Romi in pripadniki LGBTI

Zločini iz sovraštva V poročilu evropske agencije za temeljne pravice tudi poziv k manj zapletenim postopkom prijave nasilja

Milijoni prebivalcev EU so vsak dan žrtve sovražno motiviranega nasilja ali nadlegovanja zaradi etničnega porekla, priseljenskih korenin, barve kože, veroizpovedi, spola, spolne usmerjenosti ali invalidnosti. Vendar številni ne prijavijo napadov zaradi ovir, ki jim preprečujejo zaščito in iskanje pravice, zapletenosti postopkov prijave ali nezaupanja v policijo. Države bi morale narediti več za spodbujanje prijav zločinov iz sovraštva in zagotoviti, da žrtve dobijo podporo, zaščito in možnost, da dosežejo pravico, piše v poročilu evropske agencije za temeljne pravice (FRA). »Države EU so dolžne zagotoviti dostop do pravic za vse. Vendar preštevilne žrtve zločinov iz sovraštva ne prijavijo napadov nanje, preštevilne države pa ne spremljajo ustrezno zločinov iz sovraštva. To se mora spremeniti. Države morajo poenostaviti prijave in izboljšati evidence, preiskave in kazni za zločine iz sovraštva, da bodo polno zaščitile pravice žrtev,« je ob objavi poročila izjavil direktor FRA Michael O'Flaherty.

Agencija, ki je bila ustanovljena leta 2007 in ima 105 zaposlenih, svetuje institucijam EU in nacionalnim vladam o temeljnih pravicah ter s tem skrbi za boljšo informiranost in ciljno naravnanost razprav, politik in zakonodaje o temeljnih pravicah. Poročilo Spodbujanje prijav zločinov iz sovraštva: vloga policije in drugih pristojnih temelji na ugotovitvah štirih predhodno objavljenih raziskav FRA o diskriminaciji in zločinih iz sovraštva proti Judom, Romom in pripadnikom skupnosti LGBTI.

Dvakrat več nasilja, a skoraj brez prijav

Nekatere manjšine v EU doživijo dvakrat več nasilja in nadlegovanja iz sovraštva kot splošno prebivalstvo, vendar kar devet od desetih žrtev tega ne prijavi. Medtem ko je v splošni populaciji o nasilju poročalo 9 odstotkov ljudi, je bilo med etničnimi manjšinami deležnih nasilja 22 odstotkov, pri gejih, lezbijkah in biseksualcih 19 odstotkov, pri posameznikih z različnimi omejitvami ali zdravstvenimi težavami pa 17 odstotkov. Daleč največ nasilja so bili deležni Romi: leta 2019 je bilo samo zato, ker so Romi, fizično napadenih 13 odstotkov pripadnikov te skupnosti. Samo zato, ker so geji, lezbijke, biseksualci ali kaj drugega, pa 11 odstotkov pripadnikov skupnosti LGBTI; ti so poročali tudi o spolnih napadih nanje.

Kljub pogostejšemu fizičnemu nasilju visok odstotek pripadnikov tega ne prijavi policiji. V splošni populaciji nasilja ne prijavi nekaj manj kot 30 odstotkov, v romski skupnosti pa kar 89 odstotkov. Visok je tudi odstotek neprijav med prebivalci po poreklu iz podsaharske Afrike (64 odstotkov). Večina tistih, ki ne prijavijo nasilja, meni, da se s prijavo ne bo nič spremenilo, postopek prijave se jim zdi prezapleten ali pa ne zaupajo policiji. Posebno visoke ovire za prijavo nasilja na podlagi predsodkov so za prosilce za azil, begunce in migrante brez dokumentov.

V poročilu so kot žrtve nasilja na podlagi spolne diskriminacije omenjene tudi ženske. Med njimi je kar ena od treh (od 42.000, ki so se odzvale na raziskavo FRA) od 15. leta najmanj enkrat izkusila fizično in/ ali spolno nasilje.

Odpraviti strukturno diskriminacijo

V poročilu je tudi poziv, naj umaknejo ovire, ki žrtvam in pričam zločinov iz sovraštva preprečujejo prijave. Države se morajo spoprijeti s strukturno diskriminacijo in predsodki v družbi, ukiniti diskriminatorne politike, javno obsoditi zločine iz sovraštva ter povečati ozaveščenost žrtev o njihovih pravicah in pomoči, ki jo imajo na voljo. Poenostaviti morajo prijavo zločinov iz sovraštva, denimo s tem, da omogočijo prijavo od tretje osebe ali anonimno prijavo. Izboljšati je treba nacionalne sisteme prijav in zbiranja podatkov o teh zločinih ter okrepiti zmogljivosti za spopadanje z zločini iz sovraštva.

Pri tem so pomembni smernice in urjenje policije, vzpostavitev posebnih enot za preganjanje teh kaznivih dejanj ter sodelovanje med organi pregona, organizacijami za pomoč žrtvam, organizacijami civilne družbe in organi za enakost.

• V poročilu je razkrit obseg zločinov iz sovraštva nad pripadniki manjšin.

• Nasilja je deležnih 22 odstotkov etničnih manjšin.

• Razlog za neprijavo je nezaupanje policiji.

Nekatere manjšine v EU doživljajo dvakrat več nasilja in nadlegovanja iz sovraštva kot splošno prebivalstvo, vendar kar devet od desetih žrtev tega ne prijavi.