Odpisanemu socialdemokratu se nasmiha nova priložnost
Stefan Löfven Švedski parlament bo danes odločal o predlogu, da dosedanji premier znova prevzame vodenje vlade
Švedska je prejšnji mesec nenadoma ostala brez vlade, potem ko je parlament izglasoval nezaupnico premieru Stefanu Löfvenu in ga prisilil k odstopu. Sledila so pogajanja, med katerimi dosedanji opoziciji ni uspelo strniti vrst in oblikovati alternative, ki bi v parlamentu uživala zadostno podporo.
Skandinavska država se je tako znašla sredi scenarija, ki ga ob padcu prejšnje vlade nekateri analitiki niso hoteli izključiti: videti je namreč, da bo novi premier postal nihče drug kot Stefan Löfven, ki bo s tem samo še utrdil sloves odličnega pogajalca, za katerega očitno tudi najbolj negotov položaj ne pomeni konca.
Švedski rigsdag bo danes odločal o predlogu, da bi prvak socialdemokratov znova prevzel vodenje vlade, na čelu katere je od leta 2014. Predsednik parlamenta Andreas Norlén je glasovanje o zaupnici Löfvenu napovedal v ponedeljek, potem ko je dosedanjemu premieru konec prejšnjega tedna uspelo skleniti dogovor o oblikovanju koalicije s stranko zelenih, ki se bo v parlamentu zanašala tudi na podporo še najmanj dveh strank – sredinske in liberalcev, s katerima je sklenila dogovor o programskem sodelovanju.
Isti voditelj na čelu iste vlade
Na obzorju je torej manjšinska vlada, ki je tako rekoč identična dosedanji. Pogoj za njen obstanek je bila odločitev sredinske stranke, da bo opustila zahtevo za odpravo omejitev najemnin za novozgrajena stanovanja, ki je bila povod za to, da so se nekdanji komunisti iz leve stranke sredi prejšnjega meseca odločili, da bodo le leto dni pred naslednjimi rednimi parlamentarnimi volitvami povzročili politično krizo.
Toda njihov umik podpore Löfvenovi vladi je Švedsko znova spomnil na neugodno razmerje sil v parlamentu, ki so ga prinesle zadnje volitve leta 2018. Levosredinski in desnosredinski blok sta po številu mandatov tako rekoč izenačena, kar pomeni, da je oblikovanje koalicij izredno zahtevno. Kako zahtevno, je v zadnjem tednu izkusil Ulf Kristersson, prvak desnosredinske zmerne stranke, ki mu ni uspelo sestaviti vlade. Predsednik parlamenta je zato mandatarstvo znova podelil Löfvenu, nekdanjemu sindikalnemu vodji, ki tudi tokrat ni razočaral s sposobnostjo sklepanja političnih dogovorov.
• Poslanci so konec junija izglasovali nezaupnico Stefanu Löfvenu.
Novo poglavje bo sledilo jeseni
• Neugodno razmerje sil v parlamentu otežuje oblikovanje koalicij.
Analitiki so kljub temu opozorili, da zgodba s tem še ni končana. Današnje glasovanje v parlamentu bo v vsakem primeru tesno. Švedski model »negativnega parlamentarizma« omogoča potrditev manjšinske vlade, če se proti njej ne bo izrekla več kot polovica od 349 poslancev riksdaga. Za primerjavo: nezaupnico je Löfvenu pred dvema tednoma izglasovalo 181 poslancev.
Tudi če bo parlament potrdil vlado, jo v letu dni, ki Švedsko ločijo do parlamentarnih volitev, najverjetneje čaka več pretresov. Eden od večjih se obeta jeseni, ko bo morala vlada spraviti skozi zakonodajni postopek proračun za prihodnje leto. Löfven je po poročanju Reutersa napovedal, da bo ob morebitnem neuspehu podal odstopno izjavo.
Takrat bi se lahko začelo novo poglavje švedske politične krize.
• Novo vlado čaka naporno potrjevanje proračuna za prihodnje leto.