Četrti val preti podjetjem in proračunu
Ponovno zapiranje bi pomenilo dodatnih 800 milijonov evrov stroškov oziroma 400 evrov na prebivalca
Zaostanek v precepljenosti v Sloveniji se za povprečjem Evropske unije vse bolj povečuje. Morebitni četrti val epidemije in novo zapiranje gospodarstva, o katerem je ta teden govoril premier Janez Janša, bi dodatno prizadela podjetja in javne inance.
Evropsko gospodarstvo okreva hitreje od pričakovanj, ugotavlja evropska komisija. A v nekaterih državah spet razmišljajo o zapiranju, o četrtem valu govorimo tudi pri nas. Morebitno novo zapiranje slovenskega gospodarstva bi zmanjšalo prihodke za 1,7 milijarde evrov, izgubili bi 400 milijonov evrov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest. Država pa bi v zadnjem četrtletju s pomočjo gospodarstvu, predvsem storitvam, in za ukrepe v javnem sektorju imela okoli 800 milijonov evrov dodatnih stroškov oziroma 400 evrov na prebivalca, so izračunali v analitiki GZS.
Državni zbor je včeraj sprejel interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu, čigar glavni ukrep so novi boni, podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in pomoč pri izplačilu regresa. A ob morebitnem jesenskem zapiranj bodo potrebni novi ukrepi. Pri tem bi lahko nastale večje razlike v prizadetosti zaradi jesenskega vala po evropskih državah, saj so med njimi tudi precejšnje razlike v precepljenosti. Morebitni jesenski val bi tako lahko bolj zavrl gospodarsko okrevanje Slovenije ter bolj poslabšal njeno javnoinančno sliko, kot bi to veljalo za evropsko povprečje. To bo odvisno tudi od ukrepov vlade.
»Ni nujno, da se bo v jeseni zapiranje dogajalo po celotni Evropi. To pomeni, da bi bili še odvisni predvsem od samih sebe, česar si ne smemo privoščiti,« opozarja Aleš Cantaruti, generalni direktor GZS.
Stopnja precepljenosti prebivalstva se v zadnjem času v Sloveniji in Evropi zvišuje manj od pričakovanj, s čimer se povečuje tveganje vnovične uvedbe zajezitvenih ukrepov v jesenskih in zimskih mesecih, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Zato pozivajo k cepljenju.
Pri tem precepljenost v Sloveniji narašča precej počasneje kot v evropskem povprečju. Medtem ko je v Evropski uniji z vsaj enim odmerkom cepljenih dobrih 52 odstotkov prebivalcev, jih je v Sloveniji slabih 40 odstotkov, razlika pa se vse bolj povečuje.
K cepljenju pozivajo tudi gospodarska združenja, med njimi GZS. »Nekatera podjetja so motivirala zaposlene, vzpostavila stik s cepilnimi centri in mobilnimi enotami. Drugod poskušamo vodstva podjetij z argumenti prepričati, naj organizirajo cepljenja,« pravi generalni direktor GZS Aleš Cantaruti.
Morebitno novo zaprtje gospodarstva bi največ škode povzročilo v gostinstvu in turizmu, športu, kulturi in in razvedrilnih dejavnostih, organizaciji večjih poslovnih dogodkov, osebnih storitvah, izobraževanju, javnem transportu potnikov ter trgovini s trajnimi proizvodi, so našteli na GZS. V tej so izračunali stroške novega zaprtja za gospodarstvo in javne inance, o čemer pišemo na prvi strani.
Ob novem valu bi bilo zelo težko
Novo zaprtje bi lahko dodatno prizadelo nekatere dejavnosti, ki so kljub državnim pomočem v slabšem inančnem položaju. Ena takšnih je, denimo, gostinstvo. Prihodki te panoge so se tako lani glede na leto prej skrčili za več kot tretjino, denarni tok je upadel za dobrih 70 odstotkov, medtem pa so se inančne obveznosti povečale za več kot petino. S tem pa se je precej povečala zadolženost panoge.
»Bog ne daj,« o morebitnem ponovnem zaprtju zaradi četrtega vala pravi gostinec in kuharski mojster Janez Bratovž: »Ponovno zaprtje bi negativno vplivalo na vse gospodarstvo, ne samo na gostinstvo in turizem. Jaz sem med epidemijo odprl spletno trgovino, a kako bi bilo, če bi se še enkrat vse zaprlo, si ne znam predstavljati. Mislim, da zelo težko.«
Ob morebitnem ponovnem zaprtju bo škodo spet utrpelo gospodarstvo. Pri tem pa ni nujno, da bodo zaprtja po vsej Evropi, ampak se utegnejo regionalizirati. Že zdaj so namreč razlike v precepljenosti po državah. Evropa tako ne bo skrbela za vse. Še bolj bi bili odvisni od samega sebe, česar si ne smemo privoščiti.
Zdi se, da imajo trenutno nekateri gostinci toliko dela kot pred epidemijo, drugi pa ne. »Meni se še vedno pozna vpliv epidemije, saj je bilo v preteklih letih veliko gostov tujcev. Teh je zdaj precej manj.« Sogovorniku se ne zdijo pametni niti novi boni, ki jih bo med drugim mogoče koristiti tudi v gostilnah: »Pomoč ne bo porazdeljena, kot bi morala biti. Ljudje bodo bone porabljali v turističnih krajih, denimo v toplicah in na morju. Kdo pa ga bo izkoristil v Trbovljah ali tudi v Ljubljani?«
Nevarnost je hitro povečevanje dolga
Morebitni hujši četrti val epidemije bo dodatno udaril tudi po javnih inancah. Država namreč stroške zdravstvene krize inancira z zadolževanjem, tako da se je njen bruto dolg ob koncu prvega četrtletja povečal na 40,15 milijarde evrov oziroma 86 odstotkov BDP. Letos se bo nominalno še povečal, saj bo država tudi letos poslovala z velikim proračunskim primanjkljajem. V prvem četrtletju ga je pridelala za skoraj milijardo evrov oziroma 8,3 odstotka BDP.
»Epidemija je izreden dogodek, ko ne veljajo omejitve iskalnega pravila za tiste dele proračunov, ki so neposredno povezani z omejevanjem njenih posledic. Vendar ukrepi, kot je zapiranje dejavnosti, zmanjšujejo javnoinančne prihodke, po drugi strani pa prizadevanja za nevtralizacijo ekonomskih in zdravstvenih učinkov zahtevajo visoke javne izdatke. To bi lahko pripeljalo do resnih težav za vzdržnost javnih inanc,« opozarja predsednik iskalnega sveta Davorin Kračun. Zato morajo biti ukrepi države usmerjeni in učinkoviti, na ekonomskem področju morajo ohranjati gospodarski potencial. Vendar Slovenija v preteklosti ni vedno uresničevala teh načel, kar nakazuje primerjava strukture ukrepov z drugimi državami, je kritičen Kračun.
Na vprašanje, koliko je še manevrskega prostora za povečanje dolga, sogovornik odgovarja, da je to odvisno tudi od časa trajanja ekspanzivne denarne politike, podkrepljene z evropskimi programi, ki kratkoročno lajšajo položaj Slovenije in drugih držav na inančnih trgih. »Pomembno je tudi, da Slovenija v izpostavljenosti dolgu v primerjavi z drugimi državami ne izstopa niti po stanju niti po dinamiki, kajti vsako odstopanje lahko močno poslabša njen položaj na inančnih trgih, od katerih bo ob višjem dolgu vedno bolj odvisna,« še pravi Kračun. Slovenski dolg na BDP je še pod povprečjem EU, a Slovenija sodi med države, v katerih se dolg hitreje povečuje, čeprav je to vsaj deloma povezano tudi z visokim predinanciranjem prihodnjih obveznosti.
• Slovenija po precepljenosti vse bolj caplja za Evropsko unijo.
• Zadolženost gostinstva se je povečala.
• Slovenija sodi med države, v katerih se dolg hitreje povečuje.
Vsako odstopanje v izpostavljenosti dolgu od drugih držav bodisi po stanju bodisi dinamiki lahko močno poslabša položaj Slovenije na finančnih trgih.
Davorin Kračun