Krizni dodatki tudi prezrtim
Doslej za 829 milijonov zahtevkov za dodatke javnim uslužbencem, največ iz občin
Do zdaj za 829 milijonov zahtevkov za dodatke javnim uslužbencem, največ iz občin.
Z včeraj sprejetim interventnim zakonom o nujnih ukrepih v zdravstvu so poslanci potrdili pravno podlago, s katero bodo do kriznih dodatkov za obdobje epidemije po novem upravičeni tudi ravnatelji in direktorji v vzgoji in izobraževanju ter župani, podžupani, direktorji občinskih uprav in načelniki upravnih enot, ki so bili do zdaj pri tem prezrti.
Skupaj naj bi to proračun stalo sedem milijonov evrov, kar pa ni niti odstotek vsega denarja, ki ga je država do zdaj namenila za krizne dodatke javnim uslužbencem. Na ministrstvo za inance je prispelo za 829 milijonov evrov zahtevkov za izplačila, kar pa gotovo še ni končni znesek, saj jih lahko proračunski uporabniki vlagajo še do sredine septembra. Funkcionarji v lokalnih skupnostih, torej župani in podžupani, direktorji občinskih uprav ter po sprejetju amandmaja še načelniki upravnih enot bodo upravičeni do dodatka v nominalni višini 200 evrov za vsak mesec od 19. oktobra do preklica epidemije. S tem naj bi se prepoznala njihova vloga pri obvladovanju epidemije. To je tudi edini dodatek, ki jim pripada, je pa znesek precej nižji, kot so bili krizni dodatki, ki jih je tako v prvem kot v drugem valu prejemal marsikateri njihov podrejeni. Tako župani kot številni drugi funkcionarji pa že dolgo opozarjajo na vse večja plačna nesorazmerja med njimi in javnimi uslužbenci, s kriznimi dodatki, ki jih določa kolektivna pogodba za javni sektor, pa se je vrzel še povečala. Peter Misja, župan Podčetrtka in predsednik Skupnosti občin Slovenije, je opozoril, da so bili številni uslužbenci v različnih poklicih, ki sploh niso bili v stiku s covidom-19, upravičeni tudi do tisoč evrov dodatka, mnogi župani, ki so bili v prvi vrsti in so neposredno z odgovornostjo morali skrbeti za vse, od mask do stanja v občini, pa niso bili upravičeni do ničesar.
Druga od do zdaj pri dodatkih neupoštevanih skupin so ravnatelji šol in vrtcev ter direktorji v vzgoji in izobraževanju, visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. V predlogu zakona je bilo predvideno, da bi jim pripadal dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov za 30 do 50 odstotkov delovnega časa, odvisno od institucije, ki jo vodijo. Vendar je večina na seji navzočih poslancev včeraj, s 45 glasovi za in 44 proti, sprejela dopolnilo, ki sta ga vložili stranki SD in Levica, s katerim bo direktorjem, ki opravljajo delo v vzgoji in izobraževanju, visokemu šolstvu in raziskovalni dejavnosti, ravnateljem vrtcev in šol, ki so izvajali nujno varstvo otrok in učencev, ter ravnateljem zavodov za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pripadal
• Funkcionarjem lokalnih skupnosti po 200 evrov na mesec.
• Za ravnatelje in direktorje v vzgoji in izobraževanju po 400 evrov na mesec.
• Zahtevke za dodatke javnim uslužbencem je mogoče vlagati do septembra.
mesečni dodatek v nominalni višini 400 evrov. Amandma so utemeljili z besedami, da je zaradi anomalij, ki nastajajo ob izplačevanju dodatkov, prav, da se vsem, ki opravljajo svoje delo v rizičnih razmerah, dodatki izplačajo v enakem znesku.
»Lani je 41-krat večja Nemčija izplačala okoli sto milijonov evrov covidnih dodatkov. Majhna Slovenija, 41-krat manjša in še bistveno drugačna po gospodarski moči, pa ni izplačala sto, ampak skoraj tristo milijonov,« je izpostavil Dejan Židan (SD) in dodal, da v Nemčiji vsi zaposleni v istih razmerah dobijo enako. »Vi pa ste uvedli diskriminacijo in sistem, kjer dobivajo covidne dodatke tudi ljudje, ki niti približno ne delajo z bolniki. Ta sistem želite ohraniti tudi v prihodnje in trošite denar, ki ni vaš. Trošite denar, ki ga trenutno ni v državnem proračunu, ampak za krivične covidne dodatke obremenjujete naše otroke, naše vnuke, naše pravnuke,« je vladni strani očital Židan, ki priznava, da ta amandma zadeva le eno skupino, ker ta zakon ne omogoča širše rešitve, pozval pa je, naj se v prihodnjih tednih dodatke uredi tako, da bodo tisti, ki delajo z bolnimi, pošteno plačani, predvsem pa, da ob isti izpostavljenosti med njimi ne bo razlike. Predstavniki koalicije so ga spomnili, da dodatek za delo v rizičnih razmerah, v višini 65 odstotkov osnovne urne postavke, določa kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), ki je brez sodelovanja sindikatov ni mogoče spreminjati.
V deležu od plače
Poleg KPJS je dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve, prav tako v odstotku osnovne plače, v prvem valu uvedel še prvi PKP, od junija pa velja dodatek za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, ki delajo z okuženimi v sivih in rdečih conah. To je tudi edini od kriznih dodatkov za javne uslužbence, ki je izplačan tudi v času, ko ni razglašena epidemija.
Na naslov ministrstva za inance in za delo je v dveh mesecih in pol prvega vala lani prispelo za 201,3 milijona evrov zahtevkov za dodatke, od tega 9,9 milijona za zasebne izvajalce v zdravstvu in socialnem varstvu. V drugem valu, ki je trajal od 19. oktobra lani do sredine junija, pa so do 1. junija prejeli za 627,6 milijona evrov zahtevkov, od tega slabih 40 milijonov za zasebne izvajalce. A imajo posredni proračunski uporabniki in zasebniki še 60 dni po končanju epidemije čas za posredovanje zahtevkov, za neposredne proračunske uporabnike pa je rok celo 90 dni, tako da se bodo podatki o sredstvih še spreminjali. Na ministrstvu za inance poudarjajo, da je za zbiranje podatkov pristojen resor glede na ustanoviteljstvo, tako je, na primer, v zdravstvu bolnišnica zahtevek posredovala ministrstvu za zdravje, zdravstveni dom pa občini ustanoviteljici, na področju šolstva je ministrstvo za izobraževanje pristojno za visoke in srednje šole, za vrtce in osnovne šole pa posamezna občina. Prav zahtevki občin so najvišji med vsemi, tudi pred bolnišnicami.
Trošite denar, ki ni vaš in ga trenutno ni v državnem proračunu, a za krivične covidne dodatke obremenjujete naše otroke, vnuke, pravnuke. Dejan Židan