Zaradi šestih tisočakov dolga ostala brez vsega
Deložacija Zlatki Olah morata država in izvršitelj plačati približno 82.000 evrov – Na javni dražbi so ji prodali edini dom
Zlatki Olah morata država in izvršitelj plačati približno 82.000 evrov. Na javni dražbi so ji prodali edini dom.
Potem ko je prvostopenjsko sodišče januarja lani razsodilo, da mora država najbolj znani slovenski deložiranki Zlatki Olah plačati 57.680 evrov, povrniti več kot 3000 evrov pravdnih stroškov in obresti v višini okoli 18 tisočakov, izvršitelj Franko Slavec pa ji mora odšteti dobrih 2200 evrov, je takšno odločitev potrdilo še višje sodišče. Sodba je tako pravnomočna.
• Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko sodbo.
• Skupna vrednost stanovanja, garaže in shrambe je bila 155 tisočakov.
Zlatki Olah morata država in izvršitelj v 15 dneh nakazati približno 82.000 evrov. Pritožba države na prvostopenjsko sodbo namreč ni bila uspešna. Sodišče je prav tako zavrnilo zahtevek Zlatke Olah za 20 tisočakov zaradi škode, ki jo je utrpela zaradi hrambe stvari pri sodnem izvršitelju, saj je niso dokazovali, nam je povedal odvetnik Zlatke Olah Nikica Kljajić.
Ob tri nepremičnine
Osemnajstega maja je minilo pet let od takrat, ko so zaradi nekaj tisoč evrov dolga, ki si ga je Zlatka Olah nakopala kot gostinka, iz trisobnega stanovanja v Luciji, njenega edinega doma, deložirali njo, njena mladoletna vnuka in hčer. Izgubila je tudi garažo in shrambo. Koliko natanko je bila dolžna upnikom, kaže podatek, da so ji, potem ko so stanovanje na dražbi prodali za 80.600 evrov, vrnili ostanek – 74.224 evrov. Zaradi dobrih šestih tisočakov je torej ostala ne le brez stanovanja, takrat ocenjenega na 136.250 evrov, ampak tudi garaže, vredne 16.720, in shrambe za 2030 evrov. Skupna vrednost nepremičnin je bila 155 tisočakov.
Piransko okrajno sodišče je po postopku, ki ga je vodila sodnica Tina Benčič, znana tudi po črni gradnji v Vinjolah, na predlog upnika izpeljalo javno dražbo, pri tem pa zamenjalo ID-znak shrambe in garaže. Namesto garaže so za ceno garaže prodajali shrambo. Ko ta tudi po tretjem dražbenem naroku za tak denar ni dobila kupca, je piransko sodišče izdalo odredbo o prodaji shrambe in stanovanja, in končno je Zlatka Olah izgubila vse tri nepremičnine. Za nameček so stvari družine, ki jih je po deložaciji skladiščil izvršitelj, pogrizle miši in podgane, je povedala.
Ko ji je piransko okrajno sodišče pri postopkih javnih dražb leta 2015 za minimalni dolg prodalo nepremičnini, je naredilo napako. Sicer da je pravilno izhajalo iz interesa upnika, se glasi sodba, ki se sklicuje na primer Vaskrsić pro
ti Sloveniji na evropskem sodišču za človekove pravice, a »ni dvoma, da je bila prodaja tožničinega doma drastičen poseg v njeno pravico do mirnega uživanja svojega premoženja«.
Prav tako je bil poseg nesorazmeren z legitimnim ciljem (poplačilo dolga), izvršilno sodišče bi namreč ta cilj doseglo, če bi prodalo njeno garažo in ne stanovanja. »Piransko sodišče je upoštevalo tedaj veljaven zakon o izvršbi in zavarovanju, ne pa tudi tega, da je to bil edini dom tožnice in njene družine, in tudi ne, da ni obstajal sorazmeren odnos med uporabljenimi sredstvi in zasledovanim ciljem,« nam je o sodbi povedal odvetnik Kljajić.
»Katastrofalna malomarnost«
»Dokazala sem, da je sodišče naredilo napako, in tega sem zelo vesela,« nam je povedala Zlatka Olah. Poudarila je, da si je z »bojem za pravico« nabrala za 13.000 evrov prekrškov, pa tudi, da jo toži kupec stanovanja Marko S., ker da je še dve leti po prodaji stanovanja živela v njegovi nepremičnini, zato zahteva 15 tisočakov. Kakšne načrte ima? »Hčeri in vnukoma bom odstopila kletno garsonjero, sama bom šla živet v garažo, ki sem jo dobila nazaj, a je na njej trenutno plomba zaradi tožbe kupca. Pa tudi protestirala bom naprej, zato, ker so mi uničili življenje, in tega ne more nadomestiti noben denar,« je sklenila.
»Izvršilno sodišče v Piranu je naredilo katastrofalno malomarnost. Obe ljubljanski sodišči sta o glavnem zahtevku pravilno odločili. S to sodbo je dokončno uveljavljena sodna praksa v Evropski uniji,« nam je dejal odvetnik Kljajić.
• Okrajno sodišče v Piranu prodalo nepremičnine za minimalni dolg.