V zlovešči hiši uredili center za ohranjanje narave
Žabja hiša Tudi s pomočjo evropskega denarja interaktivni prikaz nastanka presihajočega jezera na Radenskem polju
V tančico skrivnosti zaviti Žabji hiši v Mali Račni je grosupeljska občina z evropskim denarjem uredila predstavitev Radenskega polja. Od zdaj se bodo obiskovalci na interaktiven način lahko seznanili z značilnostmi kraškega površja, živalstva in rastlinstva. Pred dobrim desetletjem je ministrstvo za obrambo objekt brezplačno preneslo na lokalno skupnost, zemljišče pa so odkupili od družbe Telekom. »To je prvi center za ohranjanje narave v državi,« je dejal direktor grosupeljske občinske uprave Dušan Hočevar. Center je na južnem robu Krajinskega parka Radensko polje, na idilični lokaciji na otoku potoka Šica, ki ga je sinoči slovesno odprl minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač. Grosupeljska občina je kot vodilni partner evropskega projekta Vezi narave nastopila skupaj z občino Rogaška Slatina, republiškim zavodom za varstvo narave in nekaterimi hrvaškimi deležniki, ki so skupaj imeli na voljo 2,5 milijona evrov. Za izvedbo projekta na Radenskem polju, vključno z ureditvijo Žabje hiše v vrednosti 776.000 evrov, je občina pridobila 660.000 evrov evropskega denarja, 116.000 evrov pa je primaknila sama. Naš vir nam je povedal, da je grosupeljska občina v last in posest prejela popolnoma prazen objekt. V stenah ni bilo razpeljanih telefonskih kablov, le škatla je bila pritrjena na steni in v njej menda rdeč telefon. Na sledi prisluškovanja, ki naj bi jih v času nekdanje države izvajala uprava državne varnosti, bolj znana kot Udba, niso naleteli. Le trije jaški za telefonske kable so bili nenavadno veliki, zato naš sogovornik sklepa, da je bila idilična hišica na otočku uporabljena za povsem druge namene, ne ravno počitnikovanju ob prijetno hladni Šici.
Spoznavanje Radenskega polja
V pritličju Žabje hiše so uredili osnovno predstavitev krajinskega parka, nastanka območja ter človekovega vpliva nanj. Prikazani so tudi trije glavni vodotoki Radenskega polja: Dobravka, Zelenka in Šica. Vsak od njih je simbolično povezan z jamo, v katero ponikne. Prostor zaznamuje tudi 3D-maketa s ključnimi točkami krajinskega parka, obiskovalci pa bodo z obratom ročice lahko sprožili interaktivni prikaz nastanka presihajočega jezera na Radenskem polju. Izdelana je tudi maketa vzpetine Boštanj, iz katere so razvidne vse glavne stavbe na in ob njej, tudi znameniti grad Boštanj. Ogled v pritličju se konča z repliko sibirske perunike, ki je glavni simbol Krajinskega parka Radensko polje.
V prvem nadstropju so uredili tako imenovano kviztočko, kjer bodo obiskovalci lahko preverili do takrat pridobljeno znanje ter se za tem seznanili še z glavnimi pravili vedenja v naravi. To pa predstavlja tudi uvod v obsežnejše naravovarstvene vsebine, ki jih spoznajo v prvem nadstropju objekta. Predstavitev naravovarstva je obogatena z različnimi didaktičnimi igrami, informacijsko tehnologijo, shematskimi prikazi ter ponazoritvami, je povedala Jana Roštan iz grosupeljske občine. Dodaja, da se bodo obiskovalci na prav poseben način seznanili s soodvisnostjo narave in človeka, pri čemer bodo v ospredju negativni vplivi človeka na naravo ter posledično nujnost ohranjanja narave. Z zavoda za varstvo narave so sporočili, da je stanje Radenskega polja zadovoljivo, čeprav opažajo zasipanje depresij, vožnjo z motornimi vozili, opuščanje kmetijske rabe in zaraščanje.