Slovenija že letos k predkrizni ravni BDP
Gospodarski trendi Evropska komisija je letošnjo napoved naše gospodarske rasti zvišala s 4,9 na 5,7 odstotka
Odboj v evropskem gospodarstvu bo letos hitrejši od prejšnjih pričakovanj, gospodarsko rast pa bodo poganjale zlasti zasebna potrošnja in investicije, ugotavlja evropska komisija, ki je zvišala napoved letošnje gospodarske rasti v Uniji in evrskem območju na 4,8 oziroma 4,5 odstotka. To je 0,6 oziroma 0,5 odstotne točke več od prejšnje napovedi. Pri tem naj bi znaten prispevek, približno 1,2 odstotka BDP, letos prinesla tudi pomoč iz skladov za okrevanje in odpornost, še predvidevajo v Bruslju, kjer so opazno izboljšali tudi napoved za Slovenijo.
Naša država naj bi po napovedih komisije letos s 5,7-odstotnim povečanjem BDP presegla povprečno rast v Uniji in evrskem območju, prihodnje leto pa pri nas pričakujejo nekoliko nižjo, a še vedno solidno petodstotno rast. Za primerjavo spomnimo, da nam je v maju komisija za letos napovedala 4,9-odstotno rast gospodarstva, za prihodnje leto pa 5,1-odstotno. Slovenija je začela okrevanje že v prvem četrtletju, ko so bili rezultati boljši od pričakovanj, letos pa naj bi k živahnemu odboju prispevali zlasti zasebna potrošnja, investicije in tuje povpraševanje.
Slovenija že letos na ravni s konca 2019
Realni BDP v Uniji in evrskem območju naj bi se že letos vrnil na predkrizno raven v zadnjem četrtletju, kar je za evrsko območje četrtletje prej, kot je komisija napovedovala v pomladanski napovedi. Optimizem tudi drugod vzbujajo ugodni rezultati prvega četrtletja, odpiranje držav in storitev, povečanje trgovine in večja poraba gospodinjstev.
Seveda so med državami precejšnje razlike, a če se bo napoved komisije uresničila, bo tudi Slovenija s takim tempom okrevanja že letos nadomestila lanski 5,5-odstotni gospodarski padec. Med 19 državami z evrom naj bi sicer po napovedi komisije višjo rast od Slovenije dosegle le Irska (7,2 odstotka), Španija (6,2) in Francija (6,0), zadnji dve sta lani, kot turistični velesili, utrpeli tudi precej globlji gospodarski padec. Naše glavne gospodarske partnerice naj bi letos prav tako povečale obseg gospodarstva – Nemčija za 3,6, Avstrija za 3,8, Italija pa za pet odstotkov, a bodo s takim odbojem, nižjim od lanskega padca, šele v začetku prihodnjega leta dosegle predkrizno raven.
Komisija ob napovedih opozarja tudi na znatna tveganja in negotovosti, povezane s širjenjem novih različic koronavirusa, in poziva k čim širšemu cepljenju. Med tveganji je sicer tudi inflacija, ta lahko preseže napovedano v primeru dlje trajajočih zastojev na strani ponudbe, ki bi se prenesli tudi v cene izdelkov za široko potrošnjo.
Inflacija v evrodeželi v skladu s ciljem ECB
Inflacijske napovedi komisije so v skladu s pričakovanji popravljene navzgor. Vzrokov za to je kar nekaj: od naraščajočih cen energije in surovin ter zastojev v proizvodnji do močno povečanega povpraševanja po prisilnem varčevanju v času pandemije. Pri nas naj bi inflacija letos znašala 1,4, prihodnje leto pa 1,7 odstotka. Še bolj zanimive so napovedi za evrsko območje, saj naj bi inflacija že letos, z rastjo cen za 1,9 odstotka, dosegla cilj Evropske centralne banke, ki predpostavlja inflacijo »blizu, a pod dvema odstotkoma«. V zvezi s tem bo zanimiv odziv ECB, zlasti kar zadeva obresti, ki so že pet let rekordno nizke.
• Evropska komisija poziva k hitrejšemu cepljenju.
• Prebudila so se inflacijska pričakovanja.
• Gonilo rasti bodo zasebna potrošnja, investicije in izvoz.