Družinska podjetja ne vzgajajo naslednikov
Podjetništvo V Sloveniji lahko prej ali slej pričakujemo večji val prenosov lastništva
Dobrih 80 odstotkov podjetij v Sloveniji je družinskih. Večinoma so to mala podjetja, ki predstavljajo glavnino slovenskega gospodarstva. Skoraj vsa vodi druga generacija družine, razlaga strokovnjak za družinska podjetja Milan Krajnc, ki hkrati opozarja, da se družine v Sloveniji ne pripravijo na prenos lastništva na naslednike.
Trideset let po osamosvojitvi države bo kmalu napočil tudi čas sprememb v lastništvu domačih družinskih podjetij. Ustanovitelji se bodo umikali v pokoj, vodstvene položaje pa lahko prenesejo na svoje naslednike ali podjetje prodajo. Generacijski prehod so pri nas že izvedla nekatera večja podjetja, med takimi sta pomurska Panvita in štajerski trgovec Jager. V obeh primerih vodstvene položaje ohranja naslednja družinska generacija, medtem ko so se za prodajo podjetja odločili pri Trivalu Antene iz Mengša, ki je bil pred tem v družinski lasti.
Pravila delovanja družinskih podjetij
Predaja vodstvenih položajev v družinskih podjetjih ne poteka vedno brez težav. V Sloveniji poznamo primere, ko se že upokojeni ustanovitelji vračajo in ponovno prevzamejo vodenje podjetja. Milan Krajnc poudarja, da tradicija družinskih podjetij ni dovolj močna za brezhiben prehod med generacijami: »Pri nas še ne poznamo pravih družinskih podjetij, ki smo jih sicer imeli do druge svetovne vojne. Osemdeset odstotkov zdajšnjih slovenskih družinskih podjetij vodi šele druga generacija družine. Po drugi svetovni vojni je namreč vse šlo v državno last, nastali so veliki konglomerati, po razpadu skupne države pa so tudi ti razpadli. Številna podjetja so se ustanovila šele s samostojnostjo Slovenije, zato nimamo oblikovane prakse in pravil delovanja družinskih podjetij,« trenutne razmere opiše Krajnc.
Prenosi potekajo nenačrtovano
Pomanjkanje prakse pa ni edini izziv družinskih podjetij v Sloveniji, velik dejavnik je tudi slaba pripravljenost naslednikov, je prepričan Krajnc: »Zelo malo slovenskih podjetnikov načrtuje prenos lastništva na naslednike, zgolj deset odstotkov. Starši podjetje običajno vodijo do zadnjega možnega trenutka, otroci pa ob prenosu niso pripravljeni na vodstvene vloge.«
Tujina zelo dobro pozna prakso vzgajanja naslednikov v družinskem podjetju, medtem ko starši v Sloveniji otrok niti ne vprašajo, ali želijo nadaljevati podjetniško zgodbo. »Staršem se zdi samoumevno, da podjetje gradijo za svoje otroke, ti pa vodstvene položaje pogosto prevzamejo zaradi nuje,« še doda Krajnc.