Rastlinsko meso ni meso

Rastlinsko meso, živilo, ki ga po videzu in okusu vse težje ločimo od pravega mesa, a je iz rastlinskih sestavin, naj bi bilo tudi po hranilni vrednosti zelo podobno pravemu mesu. Osnovne sestavine, torej vsebnost vitaminov, maščob in beljakovin, se po navedbah proizvajalcev skorajda ne razlikujejo od mesa. Toda raziskovalci z ameriške Univerze Duke so izdelke podrobneje analizirali z metodo metabolomike oziroma naprednimi analiznimi tehnikami in ugotovili, da se živili razlikujeta, tako kot se med sabo razlikujejo živali in rastline. Proizvajalci mesnih nadomestkov se zelo trudijo, da bi bilo rastlinsko mesto čim bolj podobno pravemu, zato mu med drugim dodajajo beljakovine iz soje, ki vežejo železo, izvlečke rdeče pese in korenja, ki poustvarijo krvav videz, strukturo pa približajo mesu z dodajanjem neprebavljivih vlaken, kot je metilceluloza. Beljakovinske vrednosti umetnega mesa popravijo z rastlinskimi beljakovinami iz soje in graha, pogosto mu dodajajo vitamin B12 in cink, da bi bilo po sestavi bliže pravemu mesu. V resnici pa so objavljene sestavine le drobec vseh spojin oziroma metabolitov, ki sestavljajo živilo, in prav na tisto, kar proizvajalci zamolčijo, so se osredotočili raziskovalci. V 18 vzorcih pravega in prav toliko vzorcih rastlinskega mesa so merili vsebnost 190 metabolitov in ugotovili, da se živili v povprečju razlikujeta v 171 metabolitih. Nekateri med njimi, ki so zelo pomembni za zdravje, so bili le v pravem mesu. Raziskovalci poudarjajo, da namen raziskave ni bil spodkopavati vrednosti rastlinskega mesa, temveč zgolj opozoriti, da živili nista primerljivi oziroma da rastlinsko meso ne more nadomestiti pravega. V povzetku so zapisali, da je tudi prehranjevanje na rastlinski osnovi lahko zdravo, njihova raziskava le kaže na to, da vegani in vegetarijanci vseh hranil, ki jih ne dobijo z živalskim mesom, ne morejo nadomestiti z rastlinskim.