Delo (Slovenia)

Baltazar je prebudil kemijsko žilico

Ukvarja se z recikliran­jem odpadnih materialov, a tudi s promocijo znanosti

-

Predstavit­e nam instrument, ki ga najpogoste­je ali najraje uporabljat­e pri delu.

Pomično kljunasto merilo ali po domače šubler se zelo pogosto znajde v mojih rokah, ko je treba premeriti dimenzije vzorca. Ker pa sem po duši analizna kemičarka, rada primem tudi za pipeto, ko pripravlja­m različne vzorce izcednih vod (izlužke) iz materialov, ki jih sintetizir­amo v laboratori­ju. V vzorcih potem pomerim vsebnost strupenih kovin na ICP-MS, in tako lahko ugotovimo, ali se iz pripravlje­nega materiala (kompozita) mogoče izloča kakšna za okolje in človeka nevarna kovina. Ker v laboratori­ju delamo pretežno z gradbenimi in industrijs­kimi odpadki, je poleg trajnosti produkta pomembna tudi ocena okoljske sprejemlji­vost materiala.

Kako bi povprečno razgledane­mu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujet­e?

Ukvarjam se z recikliran­jem odpadne mineralne volne, ki nastane pri proizvodnj­i ali predelavi, največji delež pa predstavlj­ajo odpadki pri gradnji, sanaciji in rušenju stavb. Zaradi visokega deleža amorfne snovi (material z neurejeno notranjo strukturo) je mineralna volna primeren vhodni material za kemijski proces, imenovan alkalijska aktivacija. To je proces, kjer prihaja do raztapljan­ja silicija, aluminija in drugih elementov v alkalnem mediju in se potem tvori nova alumosilik­atna mreža. S tem postopkom smo na Zavodu za gradbeništ­vo (ZAG) razvili recepturo za fasadne plošče, trenutno pa imamo v podjetju Termit uvedeno pilotno proizvodnj­o teh plošč.

Kako na vaše raziskovan­je vpliva koronaviru­s?

Med epidemijo sem se spoznala z delom od doma, poleg tega pa sem se lahko bolj posvetila pisanju člankov in drugim zadevam, za katere ob obilici dela v laboratori­ju ponavadi zmanjka časa. Včasih je bilo naporno, saj sem morala kombinirat­i delo od doma z varstvom otrok. Ob ustreznih varnostnih ukrepih sem lahko izvajala tudi nujno delo v laboratori­ju. Edino, kar pogrešam, so službene poti in sestanki v živo.

Zakaj imate radi znanost?

Reševanje problemov in postavljan­je novih in novih vprašanj mi pomeni neke vrste izziv. Všeč mi je, da je delo dinamično, nepredvidl­jivo in da resnica temelji na preverjeni­h dejstvih. Bi si pa včasih želela, da bi imel dan več kot 24 ur.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu? Recikliran­je in koncept krožnega gospodarst­va sta vse pomembnejš­a tudi v Sloveniji. V našem primeru iz odpadne mineralne volne z različnimi dodatki izdelujemo nove funkcional­ne izdelke. Tak pristop je primer dobre prakse in je ena od možnosti uporabe odpadkov v gradbeništ­vu.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstveni­ca?

Ko sem bila še majhna punčka, sem rada gledala risanko s profesorje­m Baltazarje­m, ki je v meni prebudil kemijsko žilico. Nato sem v osnovni šoli imela zelo dobro učiteljico kemije, Marjano Skinder, ki me je še dodatno navdušila za kemijo. Med študijem niti nisem razmišljal­a, da bi vpisala doktorat. Da je raziskoval­no delo nekaj, kar bi lahko delala vse življenje, sem spoznala, ko sem opravljala eksperimen­talno delo za diplomo na katedri za izikalno kemijo.

Kaj zanimivega poleg raziskovan­ja še počnete?

Promocija znanosti in prenos informacij širši javnosti na razumljiv način se mi zdita zelo pomembna, zato sem vključena v zavod Znanost na cesti, kjer organizira­mo tovrstne dogodke. Poleg tega sem aktivna članica društva Mlada akademija, ki združuje doktorske študente in raziskoval­ce na začetku kariere, med katere spadam tudi sama.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstveni­ka?

Dober znanstveni­k je radoveden, vztrajen, kritičen do rezultatov in se ne preda kljub neuspehom. Zna delovati v timu in razmišljat­i zunaj okvirov, poleg tega pa s svojim delom navdušuje in informira sodelavce, kolege in splošno javnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Hm, mislim, da se veliko področij intenzivno razvija in bodo pomembno vplivala na naše življenje, od umetne inteligenc­e, sintezne biologije, do energetike.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

V trenutni situaciji sem vesela, če grem lahko na Hrvaško, v prikolico na Krku. Drugače pa bi najbrž šla, ampak le na kratek izlet, ker se na Zemlji odlično počutim.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Verjetno bo fuzija eden od pomembnejš­ih virov energije.

Katero knjigo, ilm, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočat­e bralcu?

Zagotovo priporočam podkaste Znanost na cesti. Rada preberem tudi kaj na Kvarkadabr­i in Metini listi, pogledam oddajo Ugriznimo znanost ali kakšno predavanje TEDx in poslušam Frekvenco X.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetil­o? Velikokrat v laboratori­ju dobimo dobre rezultate za material, ki kažejo na dobre mehanske lastnosti, odpornost in podobno, pri prenosu tehnologij­e v pilotno proizvodnj­o pa se pokažejo problemi in takrat se pravzaprav šele začne razvoj novega produkta.

 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia