Razbitine bodo sestavljali z računalniki
Julija pred natanko 25 leti je z newyorškega letališča Johna F. Kennedyja poletelo letalo nekdanje letalske družbe TWA z 230 ljudmi na krovu. Namenjeni so bili v Rim s postankom v Parizu, a je dvanajst minut po vzletu v osrednjem delu trupa odjeknila eksplozija in letalo je treščilo v Atlantski ocean. Nesreče ni preživel nihče, sledila pa je ena najdaljših, najbolj temeljitih in najdražjih preiskav v zgodovini letalskega potniškega prometa v ZDA. Od leta 2003 je osrednji del trupa, oziroma deli, ki so jih rešili iz morja, postavljen v hangarju zveznega vadbenega centra za varnost v prometu v Ashburnu v zvezni državi Virginija. Vse od takrat so ga uporabljali za usposabljanje preiskovalcev letalskih nesreč, zdaj pa so iz vadbenega centra sporočili, da bodo prenehali najemati prostore v hangarju in razbitine jeseni dokončno uničili. Takšen način preiskovanja je namreč postal zastarel, saj je v tem času močno napredovala računalniška tehnologija, tako digitalno 3D-modeliranje kot lasersko skeniranje (lidar). Obe metodi bosta nadomestili mučno in prostorsko potratno sestavljanje delov letal. Preiskovalci bodo sicer še vedno odvisni od razbitin, ki jih bodo našli na kraju nesreče, a zdaj jih bodo preprosto poskenirali in namesto v resničnem svetu sestavili v digitalnem prostoru na računalnikih.
M. P.