Rokomet ima čar, rakava rana je nedorečenost pravil
Branko Tamše Sedemkratni slovenski prvak želi na Hrvaškem končati primat Zagreba – Navdušen nad Gorenjem, razočaran s Celjem
Če Branku Tamšetu rečeš dober dan, te bo v eni sapi seznanil z vsemi aktualnostmi v rokometu. Če ga začneš spraševati o podrobnostih, raje počakaj, preden prižgeš žar. Strast do rokometa je pri najuspešnejšem trenerju na Slovenskem enako močna, kot je bila leta 2009, ko je športne copate obesil na klin in kot pomočnik trenerju Ivici Obrvanu z Gorenjem osvojil prvi naslov državnega prvaka.
Tamše se je od takrat podpisal pod sedem zaporednih lovorik. V letih 2012 in 2013 je bil prvak z matičnim Gorenjem, potem petkrat zapored s Celjem Pivovarno Laško. A Zlatorog je moral jeseni 2018 zapustiti z grenkimi občutki in bil kar nekaj časa »v leru«, preden je začel hrvaško zgodbo. Predlani je bil devet mesecev v Zagrebu in je z njim postal prvak pri južnih sosedih, letos je vodil Nexe iz Našic in osvojil drugo mesto. Tako kot mu je to uspelo v Sloveniji, si obeta, da bo zrušil trdnjavo, še bolj utrjeno zagrebško.
Pred tem si je vzel nekaj časa za polnjenje baterij. »Smo v Novalji, ki je naša poletna družinska baza že devet let,« je razkril Tamše, čigar žena Snežana je trenerka rokometašic Velenja in mlajših dečkov Gorenja. Imata 11-letno hčerko Nežo.
Celje brez načrta B
Tudi v Našicah je pozorno spremljal dogajanje v slovenskem rokometu, kjer je korona premešala karte. Naslov je po osmih letih osvojilo Gorenje, Celje je pristalo šele na tretjem mestu. Vmes se je prikradel Trimo. »Bil sem vesel in presenečen, ko so moje ose prišle prve skozi cilj. Povsem zasluženo. Niso jih ustavili korona, poškodbe, hud ritem tekem. Mlada ekipa z nekaj izkušenimi igralci je pokazala značaj. Na Hrvaškem so bili začudeni in me spraševali, kaj se je zgodilo s Celjem. Rekel sem, da ne vem. Ko sem bil jaz trener v Celju, v petih letih nisem izgubil proti Gorenju. Očitno se jim je po 19 zmagah vse sesulo, niso imeli načrta B in C, ki ga klub, kot je Celje, mora vedno imeti. Izgovor, da se je poškodoval vodja ekipe Josip Šarac, ni prepričljiv. Tudi šok terapija s trenersko menjavo se ni izšla. Vsekakor je Celje glede na kakovost, vložek, izkušnje in tradicijo največje razočaranje sezone,« ni veliko olajševalnih okoliščin razen smole za pivovarje našel Tamše, ki je službo v Celju izgubil po porazu v Ribnici, edina lovorika, ki jo je oddal, pa je bila superpokalna pri Krki.
Kot kaže, bo Slovenija po dolgem času izgubila predstavnika v ligi prvakov. Gorenje je sicer prvo na čakalni listi, če Vardar ne bo plačal milijona evrov pristojbine. »EHF se zapira za manjše klube in stavi na bogate, kar ni prav, saj s tem zavira razvoj. Bolj bi se morala osredotočiti na rakavo rano rokometa, kar je nedorečenost pravil. S tem dela največ škode panogi, ki je atraktivna, hitra, dinamična. Bolj bi morala pritisniti na IHF, ki je okorela organizacija,« je bil kritičen Tamše, ki meni, da bi se morali zgledovati po košarki in odbojki, ki imata pravila zelo natančno določena.
Tamše, ki je nedavno dopolnil 44 let, je po odhodu iz Slovenije sprejel zagrebški izziv in v klubu, kjer je alfa in omega hrvaškega rokometa Zoran Gobac, ostal devet mesecev »Glede na to, kako hitro v Zagrebu menjujejo trenerje, je devet mesecev kar spodobna doba. Ni mi žal, je pa Zagreb posebna inštitucija, zadaj so stvari, s katerimi se mora trener sprijazniti ali pa ga ni več. Kot pravijo, ko enkrat izkusiš Zagreb, je vse ostalo kamilica.«
Korona ustavila nalet
V Našicah je povsem drugače. »Tam so stvar zastavljene dolgoročno. Februarja me je poklical športni direktor Vedran Zrnić, ker je šel Hrvoje Horvat za hrvaškega selektorja. Takoj smo se dogovorili. Uresničili smo cilje, bili drugi v ligi, igrali v inalu pokala in nastopili v osmini inala evropske lige, kjer smo skoraj izločili Rhein-Neckar. Aprila je bila naša forma na vrhuncu in morda bi nam uspelo celo s trona sklatiti Zagreb, če ne bi spet udarila korona. Po dveh mesecih premora se je Zagreb dvignil, mi smo padli, ob tem so nas zdesetkale poškodbe. Škoda, v novi sezoni bo nova priložnost, ostaja optimist Tamše, ki je v svoje vrste zvabil krožnega igralca Gorenja Miho Kavčiča. Tekmec v Zagrebu je po novem njegov bivši mentor Obrvan.
Celjani so medtem trenersko rešitev našli v Alemu Toskiću. »Poln avtobus kandidatov je bilo, odločili so se za Toskića. Na igrišču je bil vedno borec, o njegovih trenerskih kvalitetah pa ne morem soditi. V Celju mu ne bo lahko, od ekipe, ki jo bo imel na voljo, bodo pričakovanja velika, s tem pa tudi pritisk. Želim mu veliko sreče,« je dejal »Branč«, ponosen, ker so trije igralci, ki jih je vodil, Jure Dolenec, Blaž Janc in Domen Makuc, osvojili ligo prvakov: »Barcelona ni imela najboljših igralcev, imela pa je najboljšo ekipo.«
Toskiću v Celju ne bo lahko, od ekipe, ki jo bo imel na voljo, bodo pričakovanja velika, s tem pa tudi pritisk.
Leta niso pomembna
Omenjena trojica bo imela tudi pomembno vlogo na januarskem evropskem prvenstvu. Selektor Ljubomir Vranješ naj bi ob delni pomladitvi reprezentanco gradil okrog mladih igralcev, kakršna sta Makuc in Janc. »Slovenija ima kakovost za višje uvrstitve, glede pomlajevanja pa imam pomisleke, zame je pri reprezentanci vodilo, naj vedno igrajo najboljši ne glede na leta. Pogosto smo odlične rokometaše prehitro odpisali,« je med oddihom na Pagu razmišljal Velenjčan.