Voda je zdramila slovenske volivce
Referendum o vodah Velika udeležba na predčasnem glasovanju ter aktiviranje mladine in stroke
Medtem ko na ministrstvu za okolje in prostor zavračajo očitke, da bo novi zakon dopustil privatizacijo vode ali ogrozil pitno vodo, stroko razburja 37. člen novele, ki dopušča gradnjo enostavnih objektov na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer. Navajeni smo, da se v Sloveniji vsako vprašanje spolitizira do onemoglosti in (posledično) nizke volilne udeležbe, in sicer ne glede na témo, o kateri se odloča, zato je aktivacija javnosti, prednjači predvsem do zdaj apatična mladina, presenetila vse.
Za 67,3 odstotka vprašanih v Medianini raziskavi je zaščita vode in priobalnih zemljišč v Sloveniji zelo pomembna, le da so koalicija na eni strani ter stroka in opozicija na drugi neenotne o tem, kaj zaščita vode pravzaprav je. Nerodnosti, ki so se pripetile pri predčasnem glasovanju – v torek in sredo je glas oddalo 54.456 volivcev oziroma 3,21 odstotka upravičencev –, so spodbudile širjenje nekaj teorij zarot, a ljudstvo se je nedvomno zdramilo. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak poudarja, da zakon prinaša več sredstev za vzdrževanje vodotokov, prilagajanje na podnebne spremembe, zagotavlja poplavno varnost in zmanjšuje možnost nevarnih posegov v priobalni pas. Gradnja zasebnih objektov bo po njegovih besedah v prihodnje otežena. S 37. členom bi po najbolj črnem scenariju ljudem onemogočili dostop do rek in jezer.
V nedeljo bo v Sloveniji eden najodmevnejših referendumov v zadnjih desetletjih. Na volilnih listkih bo vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne
30. marca 2021?« Medtem ko je stroka enotna, da bo z morebitnimi spremembami ogrožena kakovost površinskih voda, predlagatelj zakona, to je ministrstvo za okolje in prostor, poudarja zvišanje zaščite in varstva vodnih območij. Kdo ima prav in v čem je sporna sprememba
37. člena? Že izbira dopustniškega datuma za referendum je povzročila razburjenje, pri predčasnem glasovanju se je nato zgodila še vrsta »nerodnosti« – od premikanja uveljavljenih volišč in njihovega združevanja, zaradi česar so nastale dolge vrste, do nedelujočega portala državne uprave ter prepoznega obveščanja stanovalcev domov za ostarele. Najbrž je tudi to dokaz, da je vprašanje zaščite voda eno najpomembnejših v zadnjih 30 letih. Volilna udeležba na predčasnem glasovanju je bila velika. Po podatkih Državne volilne komisije se ga je v torek in sredo udeležilo 54.456 volivcev oziroma 3,21 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za primerjavo – na referendumu o drugem tiru leta 2017 jih je predčasno glasovalo 0,49 odstotka. Na ministrstvu za okolje so prepričani, da so bili podpisniki referenduma, ki so želeli zaščititi pitno vodo, zavedeni. Trdijo, da je opozicija vprašanje zaščite vode z agitiranjem spolitizirala. Da se je ljudstvo zdramilo, res ne more zanikati nihče.
Za kar 67,3 odstotka vprašanih v Delovi raziskavi, ki jo je opravila Mediana, je zaščita vode in priobalnih zemljišč v Sloveniji zelo pomembna, pomembna se zdi 15,8 odstotka vprašanih, zelo nepomembna pa 12,4 odstotka. O čem bomo odločali v nedeljo na referendumu, ve 67,5 odstotka vprašanih, referendumsko pobudo o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah zelo podpira 29,6 odstotka vprašanih, podpira 23,6 odstotka, sploh ne podpira pa 14,6 odstotka.
Vprašanje razdelilo politiko, stroka enotna
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je večkrat zavrnil očitek, da bo novi zakon dopustil privatizacijo vode ali ogrozil pitno vodo. Zakon po njegovih besedah prinaša več sredstev za vzdrževanje vodotokov, prilagajanje na podnebne spremembe, zagotavlja poplavno varnost in zmanjšuje možnost nevarnih posegov v priobalne pasove – določa, torej, strožje pogoje, saj v celoti prepoveduje objekte v zasebni uporabi: »Namen zakona je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča ter jih tako namenila za rekreacijo svojih občanov.«
Na ministrstvu so iz novele resda umaknili sporni četrti člen, ki bi pod določenimi strogimi pogoji izjemoma omogočal gradnjo objektov in naprav za proizvodnjo, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov. A za stroko ostaja nesprejemljiva sprememba 37. člena, ki razširja možnost posegov na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani so opozorili, da bo s tem več možnosti za gradnjo objektov na zemljiščih, ki imajo pomembno ekosistemsko vlogo, varujejo pred poplavami, so pomembna pri čiščenju vode, napajanju vodonosnikov in so habitat za številne rastlinske in živalske vrste. »Hkrati tovrstni posegi prekinjajo povezave v naravi (snovni tokovi, migracijske poti), onemogočajo prost dostop do vode in redno vzdrževanje ter tako zmanjšujejo ekosistemske storitve, od katerih smo vsi odvisni,« so še povedali.
Pomena čiste pitne vode in nedotakljivosti priobalnih območij se vsaj na papirju zavedajo vsi. Zadnjo besedo pri tem, ali bosta uslišani znanost in stroka ali politika, pa bo v nedeljo imelo ljudstvo.