Krka ob polletju z 11-odstotno rastjo dobička
Proizvodnja cepiv proti koronavirusu je preveč tvegana za dolenjskega farmacevta.
Krka je, po prvi oceni poslovanja, v prvem polletju ustvarila 177,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Prodajni prihodki so sicer le malo nad lanskim dosežkom, ki ga je močno polepšal strah pred epidemijo. Delničarji bodo prejeli pet evrov dividende za delnico.
Dolenjski farmacevt ima letos bolj normalno tekoče poslovanje; v prvem lanskem polletju je bilo to močno pod vplivom epidemije. Krka je do polletja ustvarila 200 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar je osem odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. Upad je predvsem posledica izjemnega začetka lanskega leta, ko je imel farmacevt zaradi strahu pred prekinitvijo prodajnih verig v prvem četrtletju izjemno veliko povpraševanje po izdelkih. Dobiček iz poslovanja prvega lanskega četrtletja se je medletno povečal za kar 88 odstotkov. Letos ima Krka bolj normalne pogoje poslovanja (čeprav so poslovni procesi še vedno prilagojeni zaradi epidemije). Dobiček iz poslovanja je tako kar 29 odstotkov večji kot v prvem polletju 2019.
Toda zaradi močnega padca tečajev vzhodnoevropskih valut, predvsem rublja, je imela Krka lani v prvem polletju kar 26 milijonov evrov izgube iz financiranja, ki je bila pretežno posledica tečajnih razlik. Polletno poslovanje bo sicer v celoti razkrila konec meseca, a po prvi oceni je mogoče sklepati, da letos nima večjih težav z upravljanjem tečajnih nihanj. Tudi zato je čisti dobiček skupine ob polletju 11 odstotkov večji kot v istem lanskem obdobju. Dosežek je nekoliko presenetil vlagatelje, saj je bil po treh mesecih čisti dobiček enak lanskemu. Cena delnic se je včeraj zvišala za pol odstotka in izenačila najvišjo letošnjo vrednost.
Krka razmišljala tudi o proizvodnji cepiv
Na rast tečaja je vsaj delno vplivala tudi izglasovana dividenda, ki so jo potrdili delničarji na včerajšnji skupščini. Družba bo v drugi polovici julija izplačala pet evrov bruto dividende na delnico in s tem za dividende razdelila dobro polovico lanskega čistega dobička.
Colarič je na skupščini delničarjev nekoliko obširneje komentiral tudi možnost proizvodnje cepiv. Krka je, kot kaže, razmišljala o tem, čeprav cepiv do zdaj ni nikoli proizvajala. Farmacevt bi lahko v enem letu vzpostavil proizvodnjo vektorskih cepiv proti novemu koronavirusu, ki bi jih v celoti proizvajal po licenci, zgolj polnilna linija ni bila v njegovem interesu. Zaradi precejšnje negotovosti glede ekonomičnosti tovrstne proizvodnje se je Krka odločila, da ne gre v ta projekt, ampak bo raje proizvajala zdravila, ki lajšajo simptome. Težavi pri cepivih sta tudi sledenje vsem spremembam in nenehno prilagajanje, je še komentiral prvi človek dolenjskega farmacevta.
Čeprav je polletni dosežek nad pričakovanji, uprava pod vodstvom Jožeta Colariča ohranja načrte poslovanja. Ti za letos predvidevajo 1,535 milijarde evrov prihodkov od prodaje, torej toliko kot lani. Čisti dobiček pa naj bi dosegel 265 milijonov evrov in bi tako za desetino zaostal za lanskim. Colarič pojasnjuje, da so razmere na nekaterih trgih zaradi vztrajnosti epidemije precej negotove. Tudi epidemiološke razmere v Rusiji, na enem najpomembnejših trgov Krke, se poslabšujejo.
Polletje v znamenju normalizacije
Skupina Krka je v prvih šestih mesecih ustvarila 808,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je slab odstotek več kot v istem lanskem obdobju – prihodke ji je uspelo povečati na vseh trgih z izjemo zahodne Evrope, kjer so znašali 159,6 milijona evrov, kar je 12 odstotkov manj kot v prvem polletju lani. Predsednik uprave Jože Colarič je pojasnil, da je upad posledica izteka nekaterih javnih razpisov, ki se niso obnovili.
Med pomembnejšimi območji so se za osem odstotkov povečali prihodki od prodaje v jugovzhodni Evropi (države Balkana), kjer je Krka v prvem polletju prodala za 112,3 milijona evrov izdelkov. Prodaja v srednji Evropi se je povečala za tri odstotke in dosegla 188,9 milijona evrov. V vzhodni Evropi je Krka v prvem polletju dosegla 276,5 milijona evrov prihodkov, kar je dva odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Na prihodke v tej regiji je sicer vplival lanski upad tečajev valut. Krka je tako v Rusiji v prvem polletju ustvarila 168,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. Toda prodaja, izražena v rubljih, se je povečala za desetino. Dobičkonosnost prodaje v tej regiji zaradi nižjih cen ni bistveno prizadeta, saj ima Krka v Rusiji tudi proizvodnjo, s čimer so nižji tudi stroški.
Krka je za devet odstotkov povečala tudi prihodke od prodaje v Sloveniji, ki so dosegli 41,8 milijona evrov. Prodaja izdelkov je bila sicer podobna kot v istem lanskem obdobju, so se pa za tretjino povečali prihodki zdraviliško-turistične dejavnosti. Rast je posledica večjega števila obratovalnih dni turističnih zmogljivosti.
• Delničarji bodo prejeli pet evrov bruto dividende.
• Dobiček farmacevta se je medletno zvišal za 11 odstotkov.
• Po upadu v prvem četrtletju so prihodki ob polletju že nad lanskimi.