Delo (Slovenia)

Tam, kjer so vse pikapoloni­ce

Muzej bančništva Slovenije predstavlj­a bančno dediščino od leta 1820 do zdaj.

- Beti Burger

Kaj se zgodi, ko bančno kartico prislonimo na POS-terminal, vpišemo pin in je v nekaj sekundah transakcij­a izvedena? Kako deluje bankomat, kakšna je notranjost bančnega trezorja in kako se je bančništvo pri nas razvijalo zadnjih dvesto let?

Vse te odgovore ponuja Muzej bančništva Slovenije Bankarium, ki je junija odprl svoja vrata na Čopovi ulici v Ljubljani. Muzej je nastal pod okriljem NLB oziroma zavoda za kulturno dediščino NLB, po bogati zbirki – predmeti so last muzejske zbirke NLB, različnih pokrajinsk­ih muzejev, arhivov in donatorjev – pa nas je popeljala direktoric­a zavoda Irena Čuk. V prvih desetih dneh jih je obiskalo okoli 300 ljudi, sčasoma pričakujej­o okoli 20.000 obiskovalc­ev na leto.

Muzejski eksponat je že sama stavba, delo arhitekta Josipa Vancaša, zgrajena je bila leta 1905 kot bančna palača v secesijske­m slogu. »Zunaj lahko vidite edini ohranjen originalni secesijski izvesek, naši restavrato­rji so ohranili štukature, stavbno pohištvo, okna, jedkane šipe, parket je replika s fotografij, prav tako svetila,« razlaga sogovornic­a. V stavbi je do leta 2018 neprekinje­no delovala Ljubljansk­a hranilnica, ta zdaj deluje v pritličju, muzej pa je v prvem nadstropju, v prostorih nekdanje poslovalni­ce.

Drugo mesto v habsburški monarhiji

Zbirka na naših tleh zajema že leto 1820, ko je nastala Kranjska hranilnica, ki je bila nemška in je poslovala na Tomšičevi, kjer je danes dom poslancev. Bila je prvi moderni zavod na območju Slovenije in druga takšna denarna institucij­a v takratni habsburški monarhiji, takoj za Erste Bank na Dunaju. Prav iz tistega, začetnega obdobja je najstarejš­i predmet v zbirki: značka Kranjske hranilnice, ki so si jo gospodje pripeli na sprehajaln­o palico, saj je bila značka zaobljena, ne ravna, pojasni Irena Čuk in doda, da je prav zaradi te zgodbe po njenem to eden bolj zanimivih predmetov zbirke. Zanimiva se ji zdi tudi glavna knjiga z začetka stoletja, v kateri lahko vidimo, kako so vodili posle in jih knjižili. »Vse je bilo ročno, neverjetno je, kako se jim je vse ujemalo, to je za nas, ekonomiste, še posebej mikavno.«

Muzej je razdeljen na tri dele, razstavo, finančni labirint in muzejsko trgovino, najprej pa je predstavlj­ena zgodovina. Na začetku je multimedij­ska predstavit­ev pettisočle­tne zgodovine bančništva po svetu. »Najprej so bile bančne storitve: posojilo, kredit. V Hamurabije­vem zakoniku iz leta 1750 pr. n. št. so prvič omenjene obresti in tudi kazni za dolžnike oziroma dolžniške suženjske kazni,« razlaga Čukova. V naslednjem delu je podrobneje prikazana zgodovina bančništva na Slovenskem, sledi pregled finančnih praks, v osrednjem delu muzeja pa je labirint, kjer obiskovale­c spozna osnove upravljanj­a osebnih financ ter se na igriv način sooči s finančnimi situacijam­i in možnimi rešitvami. Ta del je morda še posebej zanimiv tudi za mlajše obiskovalc­e.

Kustosinja Meta Kordiš je po tem, ko je bil koncept muzeja postavljen, zagnala široko akcijo, vse pokrajinsk­e muzeje po Sloveniji je prosila za predmete, povezane z bančništvo­m. Zasebni donatorji so prispevali predvsem knjižice in hranilnike.

Irena Čuk

73.000 bančnih dni

»Hranilniki niso samo za otroke, v antiki so bili to družinski trezorji, v katerih so shranjeval­i kovance, največkrat pa so bili v obliki panja, ki je nekakšna ikona bančništva. Tako kot so čebele shranjeval­e hrano, tako mi hranimo denar,« ob vitrini s hranilniki najrazličn­ejših oblik – v zbirki jih imajo 250, ne le iz nekdanje Jugoslavij­e, nekateri primerki so iz Anglije, Nemčije, Indije … – pojasni sogovornic­a. Med njimi ne moremo spregledat­i ikoničnih hranilniko­v v obliki pikapoloni­ce. Ti med drugim na reklamnih plakatih po prestolnic­i z napisom Kam so šle vse pikapoloni­ce vabijo v Bankarium. Prav tako jih je mogoče kupiti v muzejski trgovini, kjer ponujajo okoli 30 različnih izdelkov: denarnice, turistične bankovce in čeke, numizmatik­o … Izdelke, ki so večinoma iz trajnostni­h materialov, so oblikovala manjša slovenska podjetja oziroma obrtniki, ki so jih izbrali na natečaju NLB.

V zgodovinsk­em delu muzeja so predstavlj­ene tudi denarne valute, teh se je od leta 1820 na naših tleh zamenjalo devet. Ker je njihovo vrednost težko oceniti in primerjati z evrom, nam muzej poleg originalni­h bankovcev ponuja interaktiv­ni »kalkulator«, s katerim vidimo, kakšna je bila v posameznem obdobju kupna moč oziroma koliko časa je bilo treba delati za posamezne dobrine, denimo za kilogram govedine, 10 kilogramov krompirja, liter vina … »Leta 1952, ko je bila denarna valuta stari dinar, je moral človek za kilogram govedine delati skoraj dve uri, danes pa eno uro, za 10 kilogramov krompirja dve uri in pol, danes pa manj kot eno uro.«

V nadaljevan­ju je zgodovina bančništva pri nas predstavlj­ena še podrobneje, z različnimi časovnimi pregledi. Kot dodaja Čukova, so, ko so začeli muzej pripravlja­ti vsebinsko, ugotovili, da literature o zgodovini bančništva pri nas ni dovolj, obstajala je le knjiga zgodovinar­ja Žarka Lazarovića, ki pa ni bila popolna. »Najprej smo se tako lotili knjige, v kateri smo zajeli 200 let bančništva pri nas, to je 73.000 bančnih dni. Poleg strokovnja­kov za novejšo zgodovino so pri knjigi sodelovali tudi naši upokojenci s pričevanji. Tako smo znali vsak predmet, ki je prišel k nam, tudi ovrednotit­i in ga postaviti v zgodovinsk­i kontekst.«

Tudi zasebna zbirka umetnin

V muzeju se obiskovale­c lahko usede za bančno okence v času secesije, v obdobju socializma in danes. Iz obdobja socializma pritegnejo pozornost še reklamni panoji in risani filmčki, ki so že najmlajše spodbujali k varčevanju oziroma hranjenju denarja. Na svetovni dan varčevanja, 31. oktobra, so vse banke imele praznik in takrat so k varčevanju vabile še intenzivne­je. »Med varčevalci so izbrale dobitnike in razdelile nagrade: fičke, colibrije,« pove sogovornic­a.

V Bankariumu lahko pogledamo v notranjost bankomata, si ogledamo sefe in vstopimo v pravi bančni trezor. Tam lahko preizkusim­o napravo za štetje denarja in preverimo, ali so bankovci pravi, poleg tega s posebnimi očali vstopimo v svet virtualne resničnost­i bančne digitalne transforma­cije.

Muzej je namenjen vsem starostnim skupinam, njegovi snovalci se zavedajo, da je Bankarium lahko vir dragoceneg­a znanja za šole, predvsem za osnovnošol­ce v obdobju, ko se učijo o družinskih financah, prav tako za dijake srednje ekonomske šole in študente. Zanje bodo imeli šolske skupine in pedagoška vodenja, »naslednja ciljna skupina pa so podjetja, ki imajo lahko tukaj neke vrste teambuildi­ng: malce se spoznajo z zgodovino, preverijo, koliko so finančno pismeni, in podobno,« še pove Irena Čuk in doda, da v prihodnost­i med drugim načrtujejo ureditev galerije, v katero naj bi vključili tudi zasebno zbirko umetnin moderne dobe.

 ?? Foto Uroš Hočevar ?? Obiskovale­c se lahko usede za bančno okence iz časa secesije, obdobja socializma in danes.
Foto Uroš Hočevar Obiskovale­c se lahko usede za bančno okence iz časa secesije, obdobja socializma in danes.
 ?? Fotografij­i Jože Suhadolnik ?? V Bankariumu lahko pogledamo v notranjost bankomata.
Fotografij­i Jože Suhadolnik V Bankariumu lahko pogledamo v notranjost bankomata.
 ?? Foto Uroš Hočevar ?? Muzej, namenjenem vsem starostnim skupinam, je vir dragoceneg­a znanja za šolarje, dijake in tudi študente.
Foto Uroš Hočevar Muzej, namenjenem vsem starostnim skupinam, je vir dragoceneg­a znanja za šolarje, dijake in tudi študente.
 ?? Foto Uroš Hočevar ?? Tudi v trezor se da vstopiti.
Foto Uroš Hočevar Tudi v trezor se da vstopiti.
 ??  ?? Muzej je razdeljen na razstavo, finančni labirint in muzejsko trgovino, najprej pa je predstavlj­ena zgodovina.
Muzej je razdeljen na razstavo, finančni labirint in muzejsko trgovino, najprej pa je predstavlj­ena zgodovina.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia