Nepovratna rast spletne prodaje
Trgovina in epidemija Potrošniki tudi po sproščanju ukrepov nakupujejo po spletu – Kupci se vračajo v nakupovalne centre
Epidemija je nedvomno dala močan in nepovraten pospešek spletnemu nakupovanju, saj je v ta prodajni kanal pritegnila celo tiste, ki so do zdaj prisegali le na fizične trgovine. Obseg spletne prodaje je tako dosegel nesluteno rast. Z umiranjem epidemije se kupci vračajo v poslovalnice in trgovske centre, kar pomeni, da se je obseg spletne prodaje nekoliko zmanjšal, a je še vedno na višji ravni kot pred zdravstveno krizo.
Spletna trgovina je v letu pandemije koronavirusa po nekaterih ocenah po svetu povprečno dosegla 20- do 30-odstotno rast. Kakšne so številke pri nas, ne vemo, saj bo Statistični urad Slovenije te podatke za lani izračunal šele oktobra. Tako razpolagamo le s podatki za leto 2019, ko so podjetja s spletno prodajo fizičnim osebam ustvarila 780 milijonov evrov prihodka, skupaj pa po spletu 3,8 milijarde evrov. Delež spletne prodaje je v celotnih prihodkih takrat predstavljal dobre tri odstotke, po neuradnih ocenah pa se je ta delež lani v povprečju povzpel na približno pet odstotkov.
Kombinacija trgovine in spletnega nakupa
Trgovci so posebno veliko rast spletnih nakupov opazili v času najstrožjih vladnih ukrepov, ko je bila zaprta tudi večina fizičnih poslovalnic. Ponekod se je spletno nakupovanje v tem obdobju povečalo tudi za 300 do 400 odstotkov. Trgovci opažajo, da se kupci s sproščanjem ukrepov vračajo v poslovalnice, a zanimanje za spletne nakupe je višje kot pred epidemijo. Po navedbah trgovcev so se spremenile tudi navade kupcev, ki pogosto kombinirajo oba prodajna kanala in prihajajo v poslovalnice dobro obveščeni.
Epidemija in z njo povezano zapiranje trgovin sta povzročila nesluten razcvet spletnega nakupovanja, tako da so nekateri trgovci občasno komaj dohajali naročila. Z umirjanjem epidemije se potrošniki po nakupe spet odpravljajo v fizične poslovalnice, zaradi česar se je obseg spletne prodaje nekoliko zmanjšal, a po poročanju trgovcev ostaja večji kot pred zdravstveno krizo in tudi v nadaljevanju pričakujejo njegovo rast.
Podatkov o spletni prodaji pri nas za lansko leto žal še nimamo. Slovenski statistični urad pa je novembra lani objavil, da je po njihovi anketi v zadnjih treh mesecih po spletu nakupovala več kot polovica potrošnikov, starih od 16 do 74 let. Večinoma so kupovali oblačila, čevlje, dodatke, gospodinjske aparate in druge tehnične izdelke ter zdravila ali prehranska dopolnila. Hrano in pijačo iz trgovin je po spletu naročalo le tri odstotke kupcev.
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah obžaluje, da še nimamo uradnih podatkov, po njihovih izračunih pa je lani spletna prodaja v povprečju dosegla do pet odstotkov celotne prodaje. Kot pravi, se je delež tega prodajnega kanala tako pri živilskih kot tekstilnih trgovcih po sprostitvi ukrepov nekoliko zmanjšal, a je ostal na višji ravni kot pred epidemijo. Sogovornica ugotavlja, da se delež spletne prodaje veča, a ta ne bo povsem nadomestila prodaje v poslovalnicah.
Na splet tudi po živila
Čeprav je delež spletnih nakupov osnovnih potrebščin razmeroma majhen, so bile trgovine z živili v času obeh valov epidemije močno obremenjene s spletnimi naročili, tako da se je ponekod na dostavo čakalo tudi po več dni. V Mercatorju pravijo, da se je prodaja v njihovi spletni trgovini lani glede na leto 2019 podvojila. »Opažamo, da so se tudi nakupne navade spremenile: če so v prvem valu epidemije ljudje v spletni trgovini Mercator kupovali bolj na zalogo, so kmalu nato začeli izkoriščati njene številne prednosti za običajne tedenske nakupe, torej se je tudi frekvenca spletnih nakupov povečala, in zdaj več kupcev redno kombinira klasične nakupe v trgovini z nakupi v spletni trgovini,« dodajajo.
V najboljšem sosedu delež spletnih nakupov ostaja večji kot pred epidemijo, vendar opažajo, da se tudi obisk v običajnih trgovinah postopoma veča: »Med epidemijo so kupci Mercatorjeve trgovine obiskali manjkrat in takrat kupili več, zdaj pa se frekvenca nakupov v trgovini približuje tisti iz časov pred epidemijo.«
Sprememba navad
Tudi v Sparu Slovenija potrjujejo, da se je delež spletne prodaje glede na leto 2019 precej povečal. »Med epidemijo se je obseg prodaje v Sparu Online povečal za 300 odstotkov, saj so prednosti spletnega nakupovanja prepoznali tudi tisti potrošniki, ki so prej nakupovali le v fizičnih trgovinah. Opazili smo, da je delež spletne prodaje med prvim in drugim valom ostal na primerljivi ravni, pri čemer je bila dostava na dom za tekoči dan vedno popolnoma zasedena in tudi danes ostaja delež spletnih nakupov na enaki ravni,« pravijo. Sicer pa opažajo, da so se kupci med epidemijo
Prodaja se je povečala, ni pa nadomestila prodaje v izični trgovini, pravi Helena Draškovič. v poslovalnice odpravljali bolj načrtovano, zdaj pa se je trend nakupov začel počasi spet obračati: »Če letošnje leto primerjamo z lanskim, opažamo, da je znova veliko več nakupov v fizičnih trgovinah.«
V Tušu ugotavljajo, da jim število spletnih naročil vztrajno raste. Ocenjujejo, da bodo nakupi v njihovi spletni trgovini v prihodnjih petih letih predstavljali že desetino njihovih prihodkov. Dodajajo, da po zadnjem valu epidemije zdaj že vemo, da je vsaj 60 odstotkov kupcev iz obdobja koronavirusa trajno spremenilo svoje nakupovalne navade, zato bodo spletno trgovino še naprej razvijali.
Kupci želijo pomerjati in čutiti
Tudi v ljubljanskem nakupovalnem centru Citypark opažajo, da se je obisk trgovin po sprostitvi ukrepov spet povečal. »Dejstvo je, da je bila letvica pred epidemijo visoko postavljena, zato bo potrebnega nekaj časa, da se bo obisk vrnil na tedanjo raven. Tudi celotno slovensko gospodarstvo bo verjetno potrebovalo nekaj časa, da se vrne v stare tirnice,« pravi direktor Cityparka Andrej Ropret. Po njegovih besedah so se nakupovalne navade potrošnikov spremenile, a hkrati ugotavlja, da so ljudje pogrešali nakupovanje v živo: »Ljudje so komaj čakali, da lahko v živo nakupujejo, se družijo ob kavi, sladoledu ali številnih aktivnostih, ki jih pripravljamo, ter drugih doživetjih. Veselijo se fizičnih nakupov, radi v živo pomerjajo oblačila, obutev in druge stvari.«
Da je bila epidemija covida-19 največji promotor spletne prodaje, priznava tudi Helena Draškovič, direktorica in solastnica družbe Magistrat International, ki ima 33 modnih trgovin v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in na Madžarskem; med drugim tudi Emporium in Galerijo Emporium v Ljubljani. Pri njih so spletno prodajo vzpostavili lani. »Ta prodaja se je povečala, ni pa nadomestila prodaje v fizični trgovini,« pojasnjuje sogovornica. Po njenih besedah so se kupci zdaj vrnili v trgovine, saj si želijo pomeriti in potipati izdelke. Vendar Draškovičeva opaža, da so se kupci v tem času spremenili in da je splet zanje postal pomemben nakupni kanal: »Mnogi si izdelke pred prihodom v trgovino ogledajo po spletu, tako da je njihov obisk bolj usmerjen.« Ob nedeljah, ko so trgovine zaprte, pa je spletna prodaja največja. Dodaja, da v modni industriji praviloma od 10 do 15 odstotkov prodaje poteka po spletu.
Kombiniranje prodajnih kanalov
V Intersportu Slovenija pravijo, da se je delež spletnih nakupov lani pri njih potrojil in je tudi po odprtju trgovin ostal večji kot pred epidemijo. »Opažamo več namenskih obiskov prodajaln in nakupov. Manj je naključnega brskanja. Kupci so v veliki meri tudi že opremljeni z informacijami o ponudbi v izbrani prodajalni, izdelkih in ugodnostih. Število obiskovalcev prodajaln je trenutno na približno enaki ravni kot v istem obdobju lani,« pravijo v tej trgovski družbi.
Zlasti v prvem valu epidemije je pravi razcvet doživela spletna prodaja tehničnega blaga, kot so računalniki, tiskalniki in gospodinjski aparati. To so občutili tudi v trgovini Big Bang, kjer ugotavljajo, da je bila v primerjavi z letom 2019 spletna prodaja večja za približno dvainpolkrat, v času zaprtja fizičnih trgovin pa za več kot štirikrat. »Spletni nakupi tudi danes ostajajo krepko nad ravnmi iz leta 2019. Trenutno spletna prodaja predstavlja med 15 in 20 odstotki naše prodaje, v skladu s strategijo pa načrtujemo, da se bo do leta 2025 povečala na približno 30 odstotkov,« pojasnjujejo.
Tudi v Big Bangu opažajo spremenjene navade kupcev: »Kupci veliko pogosteje dopolnjujejo nakupe v klasičnih poslovalnicah z nakupi po spletu, pri katerih pa pričakujejo in zahtevajo enako raven storitve kot v klasičnih poslovalnicah.« Dodajajo, da so nakupi veliko bolj premišljeni, število obiskov trgovine je manjše, vendar pa je vrednost nakupovalne košarice večja.
Zapiranja trgovin še ne bo
Prav zaradi razcveta spletne trgovine se že nekaj časa omenja, da se bo število fizičnih poslovalnic zmanjšalo in da se bodo spremenile v nekakšne razstavne salone za ogled in pomerjanje, a kot je razumeti Maričo Lah, za zdaj teh trendov ni opaziti. Tudi trgovci pravijo, da o krčenju števila poslovalnic ne razmišljajo, da pa veliko vlagajo v spletno trgovino, ki ji prilagajajo tudi poslovalnice. V Big Bangu so, denimo, nedavno v BTC prenovili njihovo trgovino, ki, kot pravijo, briše meje med fizičnim in digitalnim svetom.
• Lani je spletna trgovina po podatkih TZS dosegla pet odstotkov celotne prodaje.
• Trgovine z živili so bile med epidemijo močno obremenjene.
• Zapiranja klasičnih trgovin za zdaj ne bo.
• Koronavirus je pomenil preboj za spletno prodajo.