Kdo naj predlaga zvišanje plač?
Premier obljublja višje dohodke, a najprej le županom
»Od leta 2008 se funkcionarjem uvrstitev v plačne razrede ni spremenila. Edini dodatek, do katerega smo upravičeni, je dodatek za delovno dobo. Napredovanj – razen sodnikov in državnih tožilcev – nimamo. Delovne uspešnosti ne moremo dobiti.« Tako je minister za javno upravo Boštjan Koritnik na srečanju z župani utemeljeval potrebnost zvišanja plač funkcionarjem, saj da se že dogaja negativna kadrovska selekcija. Premier Janez Janša je nato napovedal, da bo koalicija v tem mandatu poskusila zvišati plače, a najprej verjetno le županom.
A ker gre za vročo temo, ki v javnosti ne prinaša politične koristi, tudi tokrat znotraj koalicije poteka debata, kdo bi bil zakonodajni predlog sploh pripravljen vložiti v parlamentarno proceduro. Bo to koalicija ali kdo od njenih partnerjev? »SNS ima samo tri poslance in ne bo v imenu drugih nastavljala hrbta,« odgovarja Zmago Jelinčič, ki sicer poudarja, da bi bilo smiselno, da se zvišajo plače županom kot tudi drugim funkcionarjem, in bi takšen predlog, če bo vložen, podprl.
Predvsem župani – njihove plače so določene glede na število prebivalcev občine (od 46. do 59. plačilnega razreda) – na določena nesorazmerja opozarjajo že dlje časa. Dogajalo naj bi se celo, da imajo po zadnjih povišanjih plač v javnem sektorju nekateri zaposleni na občinah višje plače od župana. »Prihajate iz različnih strank, pozovite jih, naj podprejo predlog,« je župane nagovoril premier Janez Janša, ki očitno računa, da bi na tak način lahko pri kritiki umiril tudi opozicijo. Na zadnjih lokalnih volitvah se je po SLS in SDS z največ župani namreč lahko pohvalila tudi SD.
Kakšen – če sploh kakšen – bo na koncu predlog zvišanja plač in za katere funkcionarje, še ni znano. A vsaj za zvišanje plač vsem funkcionarjem jih je bilo v preteklosti pripravljenih že več, ki pa verjetno pravno zaradi vprašanja sprejetja v javnosti niso ugledali luči sveta. Tudi vlada Marjana Šarca, ki je to temo večkrat obravnavala, zakonodajnih sprememb na koncu ni vložila v parlamentarno proceduro, saj da niso bile prioriteta mandata vlade. Najverjetneje ne tudi zaradi zunajkoalicijske partnerice Levice, ki je zvišanju plač »elitam« ostro nasprotovala.
Da bi bilo zvišanje plač vendarle potrebno, je večkrat izpostavil tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Opozoril je na negativno kadrovsko selekcijo, tudi v izvršilni in zakonodajni veji oblasti. Vzrokov za to pa da je več, od plač, ki se jim sposobni posamezniki v zasebnem sektorju nočejo odreči s prehodom v politiko, do tega, da se njen ugled v družbi zmanjšuje.