Višji povprečni dohodek dvignil tudi prag revščine
Življenjske razmere leta 2020 Pod pragom tveganja revščine, ki znaša 739 evrov na mesec, je živelo približno 254.000 prebivalcev
Povprečni neto razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je lani pri nas znašal 25.804 evrov in je bil tako za 1079 evrov višji kot leto prej, je objavil statistični urad (Surs). Se je pa zvišal tudi mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo s 703 na 739 evrov ter za 0,4 odstotne točke na 12,4 odstotka delež ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine.
• Več socialne izključenosti, manj dolgotrajnega tveganja revščine.
• Približno 78 odstotkov gospodinjstev ima stanovanje v dobrem stanju.
• Dvajset odstotkov ljudi s svojimi dohodki težko preživi mesec.
Izračuni Sursa temeljijo na dohodkih, prejetih leta 2019. Prag tveganja revščine ni določen vnaprej, kot košarica dobrin ali absolutni znesek, nujen za preživetje, temveč se izračuna za vsako leto posebej po metodologiji, ki je enotna v vseh članicah EU, ter je odvisen od višine in porazdelitve dohodka med gospodinjstvi. Meri se torej relativna revščina, ki je postavljena pri 60 odstotkih mediane (srednja vrednost) nacionalnega ekvivalentnega dohodka, pri čemer statistiki predpostavljajo, da so relativno revni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo. Ker so se lani v povprečju dohodki gospodinjstev zvišali, se je po metodologiji izračunavanja dvignil tudi letni prag, ki je bil lani za enočlansko gospodinjstvo v Sloveniji 8864 evrov (kar je 424 evrov več kot leto prej), mesečni pa 739 evrov, za štiričlansko družino dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1551 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1108 evrov na mesec.
Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji (SILC) je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,4-odstotna, kar pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga, živelo približno 254.000 prebivalcev oziroma okoli 11.000 več kot leto pred tem. Med njimi je bilo približno 97.000 upokojencev (oziroma 19,5 odstotka vseh upokojencev), 46.000 delovno aktivnih (kar predstavlja dvajsetino delovno aktivnih), 41.000 oziroma 10,5 odstotka vseh otrok, 38.000 brezposelnih (43,4 odstotka vseh brezposelnih) in 32.000 drugih (ali 19,6 odstotka vseh nezmožnih za delo in drugih neaktivnih, gospodinj, študentov ...).
Po razlagi Sursa so pomemben dejavnik zniževanja revščine socialni transferji – če v dohodek ne bi šteli družinskih in socialnih prejemkov, bi bila stopnja tveganja revščine kar 22,4-odstotna.
Dosežen cilj strategije
Tudi stopnja tveganja socialne izključenosti, pri kateri se upoštevajo trije kazalniki: tveganje revščine, resna materialna prikrajšanost in zelo nizka stopnja delovne intenzivnosti, se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,6 odstotne točke, na 15 odstotkov. Kljub temu zvišanju pa so na Sursu poudarili, da je Slovenija presegla zastavljen cilj v strategiji Evropa 2020 za visoko zaposlenost, produktivnost in socialno kohezijo v EU, po katerem bi se moralo število ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti med letoma 2008 in 2020, zmanjšati za 40.000, dejansko pa se je za 52.000 s 361.000 leta 2008, ko je bila stopnja 18,5-odstotna, na 309.000 lani pri 15 odstotkih. Če bi lani veljal enako visok prag tveganja revščine kot leta 2008, bi bila, na primer, lani stopnja tveganja revščine 8,2-odstotna.
Po drugi strani se je za 0,4 odstotne točke, s 7,4 na 7 odstotkov, znižala stopnja dolgotrajnega tveganja revščine, ki kaže, da je približno 124.000 ljudi oziroma vsak štirinajsti prebivalec Slovenije v tekočem letu in v vsaj dveh od treh predhodnih let živel pod pragom.
Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so podatke komentirali z besedami, da je minister Janez Cigler Kralj že večkrat poudaril, da se bodo na stiske in potrebe ljudi še naprej aktivno odzivali in predlagali ukrepe za zmanjšanje revščine, ki bodo osredotočeni večinoma na ranljive skupine prebivalstva. Cilj je tudi vzpostaviti pregleden in uporabniku prijazen socialni sistem, ki ljudem v stiski pomaga, hkrati pa jih opolnomoči in motivira za krepitev znanj in spretnosti ter vključitev na trg dela in da sami poskrbijo za socialno varnost. »Delo namreč ne predstavlja le plačila, pač pa tudi vključenost v sisteme zavarovanja in poznejšo varno starost, prav tako pomeni večjo socialno vključenost,« je dejal minister.
Stanovanjske razmere približno enake
Surs je kakovost življenja meril tudi anketno, v raziskavi Življenjski pogoji. Po izsledkih te raziskave so člani skoraj osmih od desetih gospodinjstev (78 odstotkov oziroma odstotno točko manj kot leto prej) izrazili mnenje, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju. Med tistimi, ki so odgovorili, da imajo težave v
Za 27 odstotkov gospodinjstev so bili stanovanjski stroški lani po lastni oceni veliko breme. Bilo jih je 5 odstotnih točk manj kot leto prej.
stanovanju, največjemu deležu (15 odstotkom) te povzroča vlaga.
Za 27 odstotkov gospodinjstev so bili stanovanjski stroški lani po lastni oceni veliko breme, kar je bilo 5 odstotnih točk manj kot leto prej. Na drugi strani za 14 odstotkov gospodinjstev sploh niso bili breme. V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem je zaradi finančne stiske stanovanjske stroške poravnala z zamudo skoraj desetina gospodinjstev.
Delež gospodinjstev, ki so, po lastnih besedah, s svojimi dohodki brez težav preživela mesec, se je v primerjavi z letom prej povečal za dve odstotni točki na 20 odstotkov, prav toliko jih je po drugi strani odgovorilo, da s svojimi dohodki težko preživijo.
Nepričakovane izdatke v višini 650 evrov bi si lani lahko privoščilo dve tretjini sodelujočih v raziskavi.
Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva bi si lani lahko privoščilo 77 odstotkov anketiranih, kar je največ, odkar Surs meri ta podatek.