Velike razlike v EU

Po podatkih Eurostata za leto 2019 je bila stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih v sedemindvajseterici 16,8-odstotna. Najvišja je bila v Romuniji (23,5-odstotna), Latviji (23,3-), Litvi (22,9-), Bolgariji (22-) in Estoniji (21,9-). Na drugi strani lestvice so Češka (9,6-odstotna), Finska (12-) in Slovaška (12,2-). Ob tem ne smemo zanemariti razlik v višini praga tveganja revščine, ki je določen na 60 odstotkov mediane nacionalnega ekvivalentnega dohodka. Tako je bil, na primer, letni prag tveganja revščine leta 2019 v Romuniji 2310 evrov, Bolgariji 2531 evrov in na Madžarskem 3511 evrov, hkrati je za nekoga, ki tvega revščino, veljal posameznik v Avstriji s 15.437 evri letnega dohodka, na Danskem z 18.430 evri in v Luksemburgu z 21.812 evri. Statistika iz vseh držav je pokazala, da so posebej ranljiva skupina brezposelni, saj je bila skoraj polovica (48,6 odstotka) v EU pod pragom, delež je daleč največji v Nemčiji (69,4-odstotni). Med upokojenci je bil ogrožen vsak sedmi (14,4 odstotka). Po tipih gospodinjstva so v najslabšem položaju enostarševske družine z vzdrževanimi otroki (34,2 odstotka), sledijo enočlanska gospodinjstva (26,1 odstotka). Najmanj dohodkovne neenakosti je na Slovaškem, Češkem in v Sloveniji, največ pa v Bolgariji, Romuniji in Litvi.