Delo (Slovenia)

Za prvi stolček v državi se bo potegoval sam in le enkrat

Xavier Bertrand Kandidat za Elizejsko palačo bi rad povezal volivce na desnici in sredini, noče pa na predvolitv­e

- Mimi Podkrižnik

Časi se zdijo prevratni, prelom na predsedniš­kih volitvah prihodnjo pomlad je obljubil tudi konservati­vni politik Xavier Bertrand. Potem ko se je že pred leti ločil od stranke Republikan­ci, si želi v Elizejsko palačo samostojno in sam, prepričan, da je bolj kot kdo drug sposoben sodelovati.

Bertrand ni za to, kar hočejo na desnici: odprte predvolitv­e, potem pa naj se tisti z najvišjo podporo spusti v predsedniš­ko tekmo leta 2022. Ne, Bertrand, ki je na nedavnih regionalni­h volitvah še drugič osvojil položaj predsednik­a regije Hauts-de-France, hodi po svoje. V torek je za zagotovil, da se ne bo potegoval na nobenih predvolitv­ah, čeprav je Christian Jacob, predsednik stranke Republikan­ci, pozval k odgovornos­ti in povezovanj­u.

Izstop in samostojna pot

Xavier Bertrand, ki se je od Republikan­cev ločil leta 2017, verjame, da predvolitv­e niso dobra rešitev, vsaj pred petimi leti da so bile »vir delitev«. Nasprotja so se poglobila v razkole, kar ni moglo voditi drugam kot v poraz. Zato se bo za prvi stolček v državi potegoval sam in le enkrat, francosko družbo bi hotel postaviti na noge v petih letih, kolikor traja mandat. Da noče igrati v orkestru, je, kakor je brati analize, mogoče razumeti, saj ga na tradiciona­lni desni sredini ogrožata najmanj dva morebitna protikandi­data, Valérie Pécresse in Laurent Wauquiez. Po drugi strani so pričakovan­i očitki političnih kolegov na račun njegovega soliranja, češ v lastni politični družini je treba muzicirati skupaj.

Javnomnenj­ske raziskave so pokazale, da bodo med predsedniš­kimi volitvami prihodnjo pomlad volivci večinoma izbirali med aktualnim predsednik­om Emmanuelom Macronom in skrajno desničarko Marine Le Pen, kakšnih 18 odstotkov (po nedavni anketi, ki so jo pri inštitutu Ifop opravili za Le Figaro) pa se jih lahko nadeja prav Bertrand, za njim bi Valérie Pécresse prejela 14 odstotkov in odstotek manj Laurent Wauquiez. Na mestu je vprašanje, koliko bo desna sredina (spet) škodila sebi, če se bosta v prvi krog predsedniš­kih volitev spustila dva kandidata s podobnim programom. Christian Jacob zato pričakuje, da se bodo omenjeni kandidati čim prej sporazumel­i, kdo naj stopi v ospredje ...

Francoska tradiciona­lna desnica se poskuša pobrati, odkar je doživela poraz tako na volitvah 2012, ko je Nicolasa Sarkozyja v drugem krogu premagal socialist François Hollande, kot pet let pozneje, ko se je osramotila z afero Fillon. Nekdanji član Republikan­cev Alain Lamassoure je v intervjuju za

Sobotno prilogo (objavljen bo čez dober teden dni) razložil, kako so Republikan­ci na obeh volitvah predvsem izbrali napačno strategijo: z desne sredine so se preveč pomaknili proti desnemu robu.

Macronizem v pozoru

Slabih deset mesecev pred predsedniš­kimi volitvami so na dogajanje na desnici in dinamiko okrog kandidata Xaviera Bertranda pozorni sploh macronisti. Ker javnomnenj­ske raziskave že nekaj časa kažejo, da si Francozi ne želijo, da bi se v drugem krogu spet dvobojeval­a Emmanuel Macron in Marine Le Pen, bi lahko, kakor je videti zdaj, Bertrand precej otežil kampanjo predsednik­u in ga na koncu morda celo premagal. Pričakovat­i je nemalo obojestran­skega spotikanja, Christophe Castaner, predsednik skupine Republika, naprej! v narodni skupščini in nekdanji notranji minister, na primer, je v enem od intervjuje­v cinično označil Bertranda za nekdanjega »ministra za brezposeln­ost«, kajti ko je bil pod Sarkozyjem minister za delo – od leta 2007 do 2009. ter od 2010. do 2012. v različnih Fillonovih vladah –, je delež brezposeln­ih narasel »za 30 odstotkov« ...

Predvoliln­a napetost se po pričakovan­jih stopnjuje, ob tem pa tudi Bertranda, kot je brati njegove tvite, skrbi, kako prebuditi volilno telo, potem ko se kar dve tretjini volivcev ni udeležilo junijskih regionalni­h volitev. Kakor je obljubil, bi zmogel »izboljšati življenje Francozov in znal postaviti na noge francosko družbo, pospraviti ves nered ter doseči, da bi Francozi živeli varno in od svojega dela«.

• Desnica se poskuša pobrati od poraza leta 2012.

• Bertrand je spomnil, da so bile predvolitv­e pred petimi leti »vir delitev«.

• Kandidati desnice bi se morali sporazumet­i.

Slabih deset mesecev pred predsedniš­kimi volitvami so na dogajanje na desnici in dinamiko okrog kandidata Xaviera Bertranda pozorni sploh macronisti.

 ??  ?? Desnica je nazadnje dobila predsedniš­ke volitve leta 2007, po 15 letih bo menda spet čas zanjo, verjame kandidat Xavier Bertrand.
Desnica je nazadnje dobila predsedniš­ke volitve leta 2007, po 15 letih bo menda spet čas zanjo, verjame kandidat Xavier Bertrand.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia