Delo (Slovenia)

Bomo urejali ali ozelenili

- o referendum­u o vodah

Gotovo je voda tema, ki nikogar ne pusti brezbrižne­ga. Po prepričanj­u stroke in okoljevars­tvenikov je napad nanjo skozi predpise, če imamo pravico do pitne vode že zapisano v ustavo, nekaj povsem nedostojne­ga. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak zagotavlja, da bo voda z novelo zakona še bolj zavarovana, poleg tega bo več denarja za protipopla­vne ukrepe, a to po vseh izkušnjah iz preteklost­i večine ne prepriča.

Slovenija je nadpovpreč­no bogata z vodo, to je naše največje bogastvo. A protipopla­vni in ureditveni ukrepi so reke vsaj ob naseljih spravili v korita z utrjenimi bregovi. Nove evropske smernice zelenega prehoda so usmerjene v drugo smer. Rekam je treba dati prostor, kar bi za Savo ob Ljubljani lahko pomenilo tudi to, da bi jo speljali po ovinkih in ob njej dobili več kilometrov plaž s sipinami, kot jih imamo ob morju. Zdaj je Sava prehitra za kopanje, vedno znova je vprašljiva tudi vodnatost, saj hidroelekt­rarne spustijo vodo šele, ko cene elektrike zrastejo nad ničlo, ki jo povzročijo subvencion­irane sončne in vetrne elektrarne v Nemčiji. Tako je lahko pretok Save tudi zgolj 80 litrov na sekundo namesto 300 litrov, kar je v času, ko sneg v gorah še ni povsem stopljen, povsem običajno.

Vendar novela zakona o vodah dovoljuje dve novi izjemi pri gradnji na bregovih rek, jezer in morja. Kjerkoli, ne zgolj v naseljih, kot je veljalo do zdaj.

Prva izjema so enostavne gradnje, ki ne potrebujej­o gradbenega dovoljenja. Druga so objekti in infrastruk­tura v javni rabi. Obe imata vgrajeno to, da je zemljišče treba počistiti in utrditi.

V najslabšem primeru to pomeni, denimo, cesto, bencinsko črpalko, gostilno in rekreacijs­ko območje s številnimi reklamnimi panoji. Minister je na soočenju opozoril, da bi nekatere organizaci­je, ki nasprotuje­jo noveli zakona, na akumulacij­e hidroelekt­rarn ali na jezera postavile plavajoče sončne elektrarne, moti pa jih igrišče na obali.

Okoljevars­tveniki po drugi strani opominjajo, da akumulacij­e v številnih primerih niso primerne za rekreacijo, saj je mati, ki je pobrala žogo iz ene od njih, po koži dobila hudo alergijsko reakcijo. Na neprimerno­st opozarja tudi celotna vodarska stroka, v akumulacij­ah se zbirajo tudi onesnaževa­la. Če bi del površine pokrivale plavajoče sončne elektrarne, bi to verjetno bilo dobro skrivališč­e za ribe.

Reke in življenje v njih si je sicer opomoglo po več desetletji­h od nebrzdaneg­a onesnaževa­nja z odplakami, tudi iz iztokov nekaterih tovarn. Vse zaradi strožje zakonodaje. Tudi neposredno ob vodi niso veliko gradili, le nekaj primerov je bilo, ki jih je morala odobriti vlada. Novela zakona pristojnos­ti daje nižjim ravnem, menda izključno strokovnim. Kaj bo odločila direkcija za vode, če bo občina v prostorske­m načrtu predvidela rekreacijs­ke površine z gostiščem in pomolom v reko? Vse seveda utrjeno in po angleškem vzoru pristrižen­o travico. Bo direkcija za vode ugotavljal­a za vsak primer posebej, kako se po utrjenem zemljišču v reko steka površinska voda z vsemi smetmi in kemikalija­mi vred? Očitajo ji marsikaj, tudi soglasje za kako tovarno na vodovarstv­enem območju.

Najboljšo samočistil­no sposobnost imajo tekoče vode z neutrjenim­i bregovi, kjer voda prehaja v podtalje. Za ribe in tudi druge organizme pa je najbolje, če so bregovi še bogato obraščeni. To znižuje temperatur­o vode in zagotavlja skrivališč­a za ribe. Nekoč je bilo to povsem samoumevno, saj tudi blaži poplave.

Ta znanja se bodo spet morala uveljaviti. Vodo bo res treba zadržati, a to ne gre le z jezovi. Zagovornik­i novele zakona večkrat uporabijo še frazo, da je treba najti kompromis med varovanjem okolja in razvojem. To je v razvitih državah že davno preživeta fraza. Razvoj mora biti tak, da koristi okolju, je nova mantra. Če hoče Slovenija zaslužiti z zelenim turizmom, naj vsaj reke in jezera začne urejati drugače. To zahteva široko razpravo, ki je za to novelo zakona prišla šele po njenem sprejetju. Vključevat­i bi morala tudi protipopla­vne ukrepe.

Najti kompromis med varovanjem okolja in razvojem je v razvitih državah preživeta fraza.

 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia