Evropska komisija BMW in VW 875 milijonov evrov kazni
Margarethe Vestager ostro udarila po avtomobilistih – Ti so kartelno dogovarjanje priznali
Evropska komisija je nemškima avtomobilskima velikanoma BMW in Volkswagnu zaradi kršenja pravil konkurence z dogovarjanjem o tehnologiji za zmanjševanje izpustov za dizelska vozila naložila 875 milijonov evrov kazni. Njun nemški konkurent Daimler se je kazni izognil zaradi sodelovanja pri preiskavi, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Današnja odločitev komisije govori o tem, kako je sicer legitimno tehnološko sodelovanje skrenilo s prave poti,« je včeraj kazen pospremila evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager. Komisija je na podlagi suma, da omejujejo konkurenco na področju tehnologije za zmanjševanje škodljivih izpustov, leta 2017 pod drobnogled vzela nemške znamke BMW, Daimler in znamke iz skupine Volkswagen – Volkswagen, Audi in Porsche, tako imenovani krog petih.
Kot je Vestagerjeva zapisala v sporočilu za javnost, so vsa podjetja imela tehnologijo za zmanjšanje škodljivih izpustov, a so kljub temu omejevala kupcem dostop do okolju prijaznejših vozil.
Kazen se nanaša na njihovo ravnanje med letoma 2009 in 2014, ko so se dogovarjala o omejitvah rabe dodatka adblue v katalizatorjih SCR. Ta omogoča zmanjšanje škodljivih izpustov dušikovega oksida v dizelskih avtomobilih.
Volkswagen mora plačati približno 500 milijonov evrov, BMW pa okoli 375 milijonov evrov kazni. Kot kaže, je to manj, kot so se bali v BMW, v katerem so za ta namen ustvarili za milijardo evrov rezervacij.
Vsi vpleteni so priznali kartelno dogovarjanje in se strinjali s poravnavo, so pojasnili v komisiji, vendar pa se je Daimler kazni izognil, ker je razkril obstoj kartela. Ta primer ni del mednarodnega škandala goljufanja na testih izpustov dizelskih vozil, ki je izbruhnil leta 2015 in je znan kot afera Dieselgate, sta pa oba povezana z vprašanjem onesnaževanja okolja.
Vozniki tožijo Daimler
Zveza nemških potrošniških organizacij VZBV je v imenu lastnikov avtomobilov Mercedes-Benz vložila skupinsko tožbo zoper nemškega lastnika te avtomobilske znamke Daimler. Tožniki Daimlerju očitajo namerno manipuliranje z izpusti njihovih vozil, zato od njega zahtevajo odškodnino. Vodja VZBV Klaus Müller je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA pojasnil, da je bila tožba vložena na sodišču v Stuttgartu, kjer ima Daimler sedež. Nemški zvezni urad za motorna vozila (KBA) je že pred časom ugotovil, da je Daimler v proizvodnji več sto tisoč dizelskih avtomobilov Mercedes-Benz uporabil nedovoljeno tehnologijo prilagajanja izpušnih plinov. Skladno s tem je moralo podjetje ta vozila vpoklicati. Daimler očitke ves čas zavrača. »Kljub uradnim vpoklicem Daimler še danes izpodbija navedbe, da je namerno manipuliral s številkami glede emisij izpušnih plinov,« je včeraj dejal tudi Müller. Razplet na sodišču bo tako po njegovih besedah razjasnil dogajanje in ponudil odgovore lastnikom mercedesov.
Afera Dieselgate je v Nemčiji izbruhnila leta 2015, ko je Volkswagen priznal, da je goljufal na testih izpustov svojih dizelskih vozil. Skupni stroški za koncern, povezani z afero, so že pred časom presegli 30 milijard evrov. Takoj so se sicer pojavili sumi, da so podobno manipulirali tudi drugi nemški avtomobilski proizvajalci.
STA
• Izbruh novega škandala, ki ni povezan z afero Dieselgate.
• Vsi vpleteni so priznali kartelno dogovarjanje.
• Vozniki mercedesov tožijo Daimler.