Uniformirana lepota – kuga današnjega časa
Enak videz dvajsetletnic vzbuja nelagodje in strah Čas za popravke je, ko ženska mentalno dozori
Enak videz dvajsetletnic vzbuja nelagodje in strah.
Umetni nohti in trepalnice, dvignjene ličnice, napolnjene ustnice, majhen, ljubek nos, bujno oprsje, obraz brez gub, lasni podaljški, podoba lisičjih oči in dober make-up so zakonitosti, ki jih za popoln videz ponujajo družbena omrežja. (Pre)mlada dekleta temu sledijo in postajajo neverjetno podobna druga drugi. Lepotne klinike so v razcvetu, umetna polnila in injekcije botulina pa lahko dajejo tudi zdravniki, ki niso specializirani za estetske posege. O tem in delu v plastični kirurgiji smo se pogovarjali s kirurginjo Teo Jedlovčnik.
Vse več dvajsetletnic slepo sledi trendom, ki jih določajo instagram in sestre Kardashian. Cene lepotnih posegov so vse bolj dostopne, ponekod jih je možno celo obročno odplačevati, kar je še bolj vabljivo, da se posameznice znajdejo v začaranem krogu popravljanja videza. Kako obiskane so lepotne klinike, priča podatek, da vse več estetskih kirurgov odhaja v zasebništvo. Bolj kot po operacijah se povprašuje po cenovno dostopnejših neinvazivnih oziroma malo invazivnih posegih. Ti prinašajo hiter zaslužek in so povezani z manj zapleti.
V različnih ambulantah, namenjenih samoplačnikom, dela tudi Tea Jedlovčnik, vodja oddelka za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo in predstojnica kirurškega sektorja v novomeški bolnišnici. »Cilj mojega dela pa ni, da bi bili vsi enaki. To se mi zdi čudno in me skrbi,« je dejala glede poenotenega videza, ki ga opaža tudi sama, pa v Novem mestu v primerjavi z Ljubljano sploh še ni tako razširjen.
Lisičji pogled za dva tedna
Po njenem je tudi od zdravnika odvisno, ali bo ugodil željam uporabnic družbenih omrežij. »Osebno ne maram uniformiranosti, pa tudi v tujini se zdaj trendi spreminjajo. Polnila se vse bolj raztapljajo in se dodajajo na način, da se videz ne spremeni, ampak zgolj osveži.« Poseg, s katerim privzdignejo veke, da ustvarijo podobo lisičjih oči (foxy eyes), je po njenem kraja denarja. Za ta poseg, ki stane okoli 400 evrov in je v nasprotju z vso iziognomijo obraza, se odločajo izredno mlada dekleta. »Grdo se mi zdi, pa še učinkuje le štirinajst dni,« je odkrita Jedlovčnikova.
Prepričana je, da njeni kolegi, ki imajo licenco v Sloveniji, razmišljajo podobno. Problem vidi v samooklicanih estetih. Pri nas namreč zakonodaja dovoljuje, da pomlajevalne tretmaje z uporabo botulina in polnil lahko izvaja vsak zdravnik z licenco. To se ji zdi problematično: »Šest let sem specializirala estetsko in rekonstrukcijsko kirurgijo, da bom delala po estetskih merilih in strokovno dobro, zdaj pa mojo vlogo lahko prevzame vsak zobozdravnik, ginekolog ali proktolog.«
Ženske vidijo nizko ceno in akcijo in gredo po polnilo, ne da bi se pozanimale o strokovnosti tistega, ki bo poseg izvedel. Ko jih Jedlovčnikova po kakšnem od zapletov, ki sledi, vpraša, zakaj so tako ravnale, odgovorijo, da so bili v tej ambulanti za 30 evrov cenejši kot v drugi. »Imeti moraš tudi samospoštovanje, da boš šel do nekoga, ki je dober v svojem poslu. Saj tudi po zobni vsadek ne boš šel h ginekologu, niti vsak zobozdravnik ni dober,« je kritična.
Da se vse več mladih deklet odloča za posege v svoje telo, je po njenem posledica čedalje bolj razširjenih narcističnih motenj. »Pri milenijski generaciji je podoba vse, kar šteje. Dandanes je tudi že skoraj tako, da težje dobiš službo, če nisi videti odlično. Zato me ni strah za moj posel, saj je te nečimrnosti neverjetno veliko, pa tudi zahteve drugih so vse večje.«
A kljub temu sama rosno mladih pacientk nima. Na vprašanje, zakaj mlajše k njej ne hodijo, odgovori, da ima očitno kirurg take paciente, ki si jih zasluži. V preteklosti je delala s pokojnim Francem Planinškom, ki je tudi boter njenega sina. Opazila je, da so bile njegove pacientke zakomplicirane, medtem ko so k njenemu mentorju Tomažu Janežiču, ki ni bil nikoli zapleten, vedno hodile preproste ženske. »Morda je to povezano s karmo, energijo, ki jo oddajaš. Očitno nekaj že je na tem, da me pretirano mlada dekleta z zgoraj opisanimi željami ne obiskujejo. V takih primerih se lahko vedno pogovoriš in velikokrat se izkaže, da je poseg le izhod iz kakšne druge krize.«
Spominja pa se 16-letnice, ki ji je operirala dojke. Ampak to je bila povsem druga zgodba, pojasni. Pri njej je šlo res za nefunkcionalnost, saj je imela eno dojko občutno večjo od druge, pa še veliki sta bili.
Večino lepotnih posegov je treba ponavljati
Pri mladih dekletih vidi prednost v tem, da še nimajo dovolj denarja za operacije, zato raje posegajo po polnilih, ki jih je kasneje mogoče raztopiti. Polnilo se nalaga, kar se lepo vidi pri ustnicah, razloži: »Prav vsaka usta, ki so narejena, opazim, ker večina predvsem moških plastikov raje poudarja njihovo obliko in potem gre polnilo kar čez rob ustnice in ni več videti lepo.« Zato je treba polnilo na vsakih nekaj polnjenj tudi raztapljati in ga dodati na novo, a se to ne dela, opozori.
Poleg tega je dobro vedeti, da je treba večino lepotnih posegov ponavljati. Po njih se človek resda stara z zamikom, a se proces staranja nadaljuje. Napeta koža čez čas izgubi čvrstost in je treba to korigirati. »Pri vekah naredim tako, da jih pacientka po operaciji težje zapre, saj vem, da bo učinek dolgotrajnejši,« opiše enega od primerov iz prakse. Za boljši in daljši učinek posameznice hodijo po botulin, na poseg z laserjem in podobno.
In koliko uporabnic zapade v odvisnost, da potrebujejo vedno nove lepotne »odmerke«? Sogovornica priznava, da pozna tudi take primere. Nekatere gospe pridejo, ko so videti še odlično oziroma posledice prejšnjih tretmajev še učinkujejo, pa bi že rade nove. Ponavadi jih prepriča, da za to še ni potrebe. Botulin se daje na štiri do šest mesecev, vse bolj priljubljene pa so nitke. »Te podlagaš, da učvrstiš kožo. Na nitki so različno pozicionirani kaveljci, te spustiš, do koder želiš, kožo z notranje strani nabereš in potegneš, da je dvignjena,« opiše postopek in doda, da so nitke dobra rešitev, saj v nasprotju s polnili ne spremenijo obraza.
Kasneje se same od sebe razgradijo. Stimulirajo proizvodnjo lastnega kolagena in elastina in služijo kot matrika, da se okrog njih naredi formacija, ki učinkuje največ poldrugo leto. Od 55 do 60 let je najvišja starost, za katero se ta metoda še priporoča, zatem pa pride v poštev obrazni lifting.
Največ opravi liftingov stegen, abderoplastike, to je odstranitev odvečne kože, ter povečanja in pomanjšanja prsi. Njene pacientke so v povprečju stare okoli 40 let.
Tega, da je začela popravljati tudi sebe, ne skriva: »Poštimam, če mi kaj ni všeč. Nečimrna sem, gub ne maram. Botoks je vabljiv, če ga imaš pri sebi (smeh). « Nič čudnega, da je videti kot tridesetletnica, čeprav je dve desetletji starejša.
Notranja drža ji narekuje, da delo opravi tako, da pacientka dobro izgleda. Cilj je prispevati k zadovoljstvu žensk, ki so same s seboj sicer pomirjene, le starale se ne bi rade tako hitro: »Saj tudi spremeniš kakšno stvar, a še vedno mora biti to v normalnih mejah.«
Kdaj se zgodi, da se vrne nezadovoljna pacientka, katere pričakovanj ni izpolnila. In to, priznava, je najtežje. Ravno dan pred našim obiskom se je oglasila gospa, ki ni bila zadovoljna z dvigom dojk. Čeprav ji je že v uvodu razložila, da poseg na način, kot ga je želela – brez vsadkov – ne bo optimalen, je vztrajala, potem pa je hotela denar nazaj. Kar zadeva druge zaplete, pravi, da je imela do zdaj kar srečo, se pa kdaj vname kakšen šiv.
Prav tako se zgodi, da se po pomoč oglasijo pacienti, ki so jih operirali zasebniki, potem pa se zaplete in pridejo na urgenco.
Od zanjo najzahtevnejših operacij navede spodnjo blefaroplastiko in korekcije na roki, ki jo sicer najraje dela, ne dela pa nosu, ker je tudi izredno zahteven.
O tem, da bi se popolnoma predala zasebništvu, ne razmišlja, niti nikoli ne bo, meni. Boji se, da bi bilo potem delo preveč monotono in bi preveč izgubila stik s stroko, saj v zasebništvu ni toliko zahtevnih operacij. Da kirurg dobro dela, pa potrebuje čim več ročnih spretnosti, ki jih lahko izpopolni le z velikim številom posegov, je dejala.
Samoplačniške storitve (vse estetske posege, kirurške in malo invazivne) opravlja tudi v bolnišnici, zato je prepričana, da bi rešili marsikateri problem dvoživk, če bi se za tak način dela odločili tudi v drugih bolnišnicah. Toda vprašanje je, kdo bi bil voljan opravljati tako delo, saj je plačilo po podjemni pogodbi veliko manjše, kot če delaš pri zasebniku. »Zato resda ni inančno stimulativno, je pa varnejše za paciente v primeru zapletov,« razloži Jedlovčnikova.
Na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja se opravljajo le posegi, kot so skaženost zaradi nesreče, opekline, operacije po prestani bolezni, funkcionalne indikacije, se pravi, če neka hiba ovira gibljivost ali če nekdo shujša več kot 50 kilogramov.
V novomeški splošni bolnišnici je druga zdravnica po vrsti, ki vodi oddelek za estetsko kirurgijo. Že v sami kirurgiji, pravi, je, ker je ženska, pot težja, saj se je treba v primerjavi s kolegi bolj dokazovati.
Pravi, da ima srečo, ker ima čudovitega sina, je pa res, da je ločena. Morda je to davek, ki ga je zahteval njen poklic, čeprav nikoli ni imela tega občutka.
Kakšni bogovi v belem?
Fizično v kirurgiji ženski zaradi anatomije telesa ni težje, je pa še vedno nekaj moškega šovinizma, ki je v kirurgiji tradicionalno razširjen, čeprav ga je vse manj, saj je vse več kirurginj, razloži.
»Ta poklic veliko zahteva, zato mu moraš biti res predan. Debelo kožo moraš imeti, vendar ni nič nemogoče, potreben je le neki fokus in tega nimajo vsi.« Rada dela, in ko je bil objavljen razpis za predstojnika, ni omahovala. Zdaj je čez polovico mandata in pravi, da ji stolčka ne bodo spodnesli, ker redko sedi na njem. Meni, da ji gre kar dobro: »Zadeve imamo urejene. Glavna poanta je, da imaš ekipo, ki dobro deluje. Pri nas se vse ve: kaj kdo dela, kje je, koliko časa. Zadeve so narejene po razporedu, ki se ga držimo in ga marsikje nimajo.« Ker je vse po pravilih, ji vodenje ne vzame veliko časa. Glede na pridobljene izkušnje je dejala, da bi se stvari v zdravstvu s pravo voljo in ničelno toleranco do korupcije lahko uredile takoj.
Tudi do javne objave zdravniških plač nima zadržkov: »Resda so bile v času covidnih dodatkov višje, a sama nimam kaj skrivati, ker je vse, kar počnem, pregledno in se nimam česa bati. Večina kolegov nas je takih, so pa žal nekateri, ki mečejo slabo luč, in potem javnost vidi samo njih in posploši mnenje.« Mnogi jih imajo še vedno za bogove v belem: »Kakšen bog v belem? Jaz moram delati, bog v belem bi bila, če ne bi nič delala. Pa delam vse.« Zdaj tehnike šivanja izpopolnjuje še na šiviljskem tečaju.
»Osebno ne maram uniformiranosti, pa tudi v tujini se zdaj trendi spreminjajo. Polnila se vse bolj raztapljajo in se dodajajo tako, da se videz ne spremeni, ampak zgolj osveži.« 35 specialistov in specializantov plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije je bilo v register zdravnikov pri zdravniški zbornici vpisanih leta 2010 52 jih je bilo vpisanih leta 2020