V ruski soseščini zabijajo še en zahodni klin
Moldavija Zmago na nedeljskih izrednih parlamentarnih volitvah napovedujejo prozahodni stranki predsednice države
Po tem, ko so se lani volivci odločili, da imajo dovolj vladanja dotedanjega proruskega predsednika države, bi se lahko ta vaja jutri ponovila na predčasnem izbiranju novih predstavnikov ljudstva. Če je verjeti meritvam javnega mnenja, bo zmagala prozahodna stranka Akcija in solidarnost, Moldavija pa se bo pridružila tistim nekdanjim sovjetskim socialističnim republikam, ki so se z Vzhoda preusmerile na Zahod.
Da se državi obetajo resne ne le notranjepolitične spremembe, so lani novembra pokazale predsedniške volitve, po katerih je Moldavija dobila prvo žensko na čelu države. Prozahodna Maia Sandu, ki se je z voditeljem socialistov Igorjem Dodonom spopadla za predsedniški položaj že leta 2016, a tesno izgubila, je štiri leta pozneje v drugem poskusu uspela in postala nova oziroma prva predsednica države. Ker so večino v parlamentu ohranili privrženci prejšnjega predsednika Dodona, so se takoj začeli politični spopadi, ki so se končali s politično in pravno zmago predsednice oziroma razpustitvijo parlamenta ter razpisom predčasnih volitev.
Ker je Moldavija parlamentarna republika, je bila zmaga prozahodne predsedniške kandidatke zgolj simbolna. A jutri, ko bodo moldavski volivci odločali, kdo bo naslednja štiri leta zares vodil najrevnejšo evropsko državo, lahko postane tudi dejanska. Čeprav je v zadnjih dnevih bitka čedalje bolj uravnotežena, desnosredinski stranki Akcija in solidarnost, ki jo je ustanovila pred petimi leti, javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo sicer tesno, a kljub temu zmago nad »proruskim« blokom, v katerega so se pred volitvami združili socialisti in komunisti.
Te vodita nekdanja predsednika države, ki sta bila do nedavnega politična, skorajda osebna sovražnika. Vladimir Voronin, ki je bil predsednik države v letih 2001–2009, še vedno vodi komunistično partijo, ki jo je leta 1993 ustanovil. Njen član je bil tudi prejšnji predsednik države Dodon, a je pred desetimi leti zapustil njene vrste in ustanovil svojo socialistično stranko. Zato ga je Voronin vedno javno označeval za »izdajalca«, Dodon pa je svojega nekdanjega političnega učitelja zmerjal z »lažnivim in propadlim starčkom«. »Realpolitik« ju je ponovno zbližal, komunisti, ki so na prejšnjih volitvah izpadli iz parlamenta, se bodo vrnili v poslanske klopi, socialistom, ki so jim po lanskem porazu voditelja na predsedniških volitvah ankete kazale čedalje slabše rezultate, pa je javno podobo osvežil med ljudmi še vedno priljubljeni in karizmatični Voronin. A to najbrž ne bo dovolj, da bi jih privedlo na oblast.
Sponzorska hladna vojna
Javnomnenjske raziskave so pokazale, da predsednici države in Dodonu zaupa skoraj enak delež ljudstva, toda hkrati so napovedale zmago prozahodne stranke Akcija in solidarnost, ki obljublja, da bo državo povedla proti Zahodu.
Temu ostro nasprotuje komunistično-socialistični blok. »Po lanskem novembru je aparat predsednika države prešel pod nadzor tujih sil. Tam zdaj sedijo ljudje, ki jih upravljajo iz tujine, Američani, Evropejci in Romuni. Naša naloga je, da bo parlament ostal neodvisen in služil narodu,« je v nedeljo Dodon povedal privržencem. Če je verjeti verodostojnosti dokumentov, ki so jih ta teden objavili na spletišču New Europe, so zahodne države porabile okoli 56 milijonov evrov, da bi zagotovile jutrišnjo zmago glavni proevroatlantski stranki v Moldaviji. Po njihovih informacijah je glavna tuja podpornica Akcije in solidarnosti Krščanskodemokratska unija (CDU) kanclerke Angele Merkel.
A pred dnevi so se v zahodnih medijih pojavili tudi dokumenti, ki naj bi dokazovali, da je lani prejšnji predsednik države iz Moskve dobil več kot 11 milijonov evrov pomoči, a je vseeno izgubil na predsedniških volitvah. »Igor Dodon je kandidat Moskve. Rusija njega in njegovo stranko politično in informacijsko podpira od leta 2014. Zaradi pomoči iz Moskve so socialisti zavzeli četrtino poslanskih sedežev v moldavskem parlamentu, leta 2016 pa dobili položaj predsednika države,« so pred dnevi zapisali v ruskem časniku Kommersant.
• Da se državi obetajo resne spremembe, so lani novembra pokazale predsedniške volitve.
• V proruski blok so se pred volitvami združili socialisti in komunisti.
• Glavna tuja podpornica Akcije in solidarnosti naj bi bila nemška CDU.
Če je verjeti verodostojnosti dokumentov, ki so jih ta teden objavili na spletišču New Europe, so zahodne države porabile okoli 56 milijonov evrov, da bi zagotovile zmago glavni proevroatlantski stranki v Moldaviji.