Otepanje okovov klasične izobrazbe
Alexander Bălănescu Eden od najboljših violinistov na svetu je navdušil ljubljansko in novomeško občinstvo
Romunski godalec Alexander Bălănescu pogosto nastopa po Sloveniji. Nedavno je nastopil v Novem mestu in Ljubljani v Klubu Cankarjevega doma v okviru cikla Mala terasa sredi Ljubljane. Koncert je začel z Bachovim violinskim koncertom, ki mu je dodal precejšnjo mero improvizacije, nadaljeval s premiernimi skladbami za plesalko Mario, sklenil pa z vajami, ki jih je napisal za hčer. Ljubljanski nastop je bil njegov prvi po šestnajstih mesecih.
Povejte kaj o svoji violini. Violina je iz leta 1777, naredil jo je Giovanni Battista Ceruti, eden od zadnjih velikih izdelovalcev violin in naslednik dediščine izdelovanja violin, ki jo je začela družina Amati, prav tako iz italijanske Cremone. Je na ravni izdelovalcev violin, kot so Bergonzi, Guarneri in Stradivari.
Ker pa ni čisto jasno, ali jo je res naredil Ceruti, sem si jo lahko privoščil. Zagotovo je glavo violine naredil Lorenzo Storioni, ki je bil njegov učitelj. To violino je verjetno naredil Ceruti, ko se je učil pri njem. Ko sem jo videl, sem se takoj zaljubil vanjo.
Je enostavno kupiti dobro violino?
To je zdaj nemogoče. Zdaj različni skladi kupujejo violine, tako da si večina vrhunskih violinistov ne more privoščiti res dobrih inštrumentov in jih morajo najeti, če si to sploh lahko privoščijo. Cene violin so nenormalno navite. Večina najboljših violin na svetu je zaprtih v depojih bank in nanje nihče več ne igra. To je za nekatere le kapitalska naložba.
Ker so cene violin vrtoglave, so temu sledile tudi cene violinskih lokov. Dober violinski lok stane od 50.000 do 100.000 evrov.
Je to normalno?
Ne, to je kapitalizem.
Romunija je kot Južna Amerika, ima nekaj ekstremno bogatih ljudi, vsi drugi pa so resnično zelo revni.
Album je eden od mojih najljubših. Kako to, da vas je zasedba Kraftwerk tako navdušila? Gre za več vidikov. Prvi je najbolj preprost in verjetno najbolj pomemben. To je instinkt, da je nekaj zelo privlačnega v njihovi glasbi. Zdi se mi, da ima veliko klasičnega na eni strani ter obilico sodobnega na drugi. Pri njihovem delu mi je bilo zelo všeč, da jim je uspelo, da so iz običajnih, vsakdanjih stvari naredili nove mite. Računalnik, avtocesta, robotizacija, jedrska energija so pojmi, ki so jih povzdignili na umetniško raven. Nekaj, kar je mogoče interpretirati na več načinov. Na površju delujejo zelo elegantno, vendar je nekaj temačnega in nevarnega v tem, o čemer govorijo.
Po svoje so industrijski način dela prenesli v umetniško ustvarjanje. In vztrajali pri kolektivizmu ter anonimnosti posameznika. Hoteli so biti le – glasbeni delavci.
Da, craftsmen – umetniki. Ta njihov pristop sem nato povezal s tistim, kar sem hotel narediti z godalnim kvartetom. Hotel sem se izogniti klasičnemu modelu godalnega kvarteta in pokazati, da je lahko taka zasedba zelo sodobna.
Sicer pa so člani zasedbe Kraftwerk v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izjavili, da bodo akustični inštrumenti kmalu mrtvi, če že niso. Pa sem si mislil, aha, to bi pa bil zanimiv izziv. ( Smeh.) Vam bom že pokazal, da še nismo mrtvi.
Torej akustizacija elektronike? Odločil sem se, da bomo naredili enak akustični zvočni svet kot vzporednico krasnemu svetu elektronskih zvokov, ki so jih ustvarili. Vse, kar slišite na tem albumu, je zaigrano na akustične inštrumente.
To je bila res velika in lepa pustolovščina. Morali smo biti zelo disciplinirani, da smo lahko vse to odigrali. Podobno pristopamo k baročni glasbi. Igrali smo precej zagnano, kar avtomatsko, in le občasno bolj lirično. Le pesmi Computer Love in Model imata tudi lirični del, in ko ga zaigramo, res izstopata. Vse drugo je odigrano strogo, grobo.
In tudi komunikativno, saj so člani skupine Kraftwerk zelo komunikativni na svoj nekomunikativen način.
Res je. Prvič v karieri sem tudi zapel, in sicer v pesmi Pocket Calculator. Ob tem sem takoj začutil dodatno vez z občinstvom. Zatem sem začel raziskovati, kako naj nagovorim občinstvo bolj neposredno, tudi z besedili, z glasom.
Ste se kdaj srečali s člani zasedbe Kraftwerk?
Leta 1996 smo bili povabljeni na festival Ars Electronica v Linzu. Tam smo nastopili večer za Kraftwerkom in smo jih tudi srečali. To je bila lepa izkušnja. S Florianom Schneiderjem, ki je žal lani preminil, sva postala dobra prijatelja.
Z Ralfom Hütterjem sva se tudi dobro razumela, vendar sva bila s Florianom res dobra prijatelja.
Igranje elektronske glasbe na akustične inštrumente je bilo pionirsko delo in eden od prvih uspešnih crossover projektov. To je zdaj že pravi trend.
Mislim, da je crossover zelo nevaren, saj je osnovna pobuda običajno predvsem komercialne in ne umetniške narave. Tako pa pride do razvrednotenja tako enega kot drugega elementa.
To, kar smo naredili s Kraftwerkom in nekaj podobnimi projekti, je bilo narejeno z izjemno spo
Mislim, da je crossover zelo nevaren, saj je osnovna pobuda običajno predvsem komercialne in ne umetniške narave.
Večina najboljših violin na svetu je zaprtih v depojih bank in nanje nihče ne igra.
štljivim pristopom, bili smo zvesti izvirni glasbi. Spremenili nismo prav ničesar v glasbi. Vse, kar smo naredili, je bilo to, da smo ji dali svojo energijo. Menim, da so člani zasedbe Kraftwerk to začutili. Obstaja na tisoče priredb njihovih pesmi in na splošno jim niso všeč. ( Smeh.) To, kar smo naredili mi, so pa res imeli radi. Očitno so v teh priredbah začutili našo ljubezen in spoštovanje do glasbe, kot so jo čutili tudi oni.
Pa še ena zanimivost. V skladbi Computer Love smo dodali daljši pasus, ki so nam ga ukradi in ga dodali v svoje izvajanje te pesmi. ( Smeh.)