Tretji korak do globalnega davka
Tehnološki velikani Cilj uvedbe je predvsem v tem, da bi se večji del davkov plačal tam, kjer je dobiček v resnici ustvarjen
Potem ko je v začetku julija v organizaciji OECD tako imenovani globalni davek podprlo več kot 130 držav, se skuša zdaj o njem podrobneje dogovoriti še dvajseterica najbogatejših držav na srečanju finančnih ministrov in centralnih bankirjev v Benetkah. Dogovor bo potrjen na oktobrskem srečanju predsednikov držav skupine, ki bo v Rimu.
Osnutek dogovora bodo predstavniki razkrili danes, ob zaključku dvodnevnega srečanja. Ključna naloga dvajseterice pa je, da k njegovemu sprejetju nagovori nekatere države, ki se dogovoru o globalnem davku izogibajo, med njimi sta Estonija in Madžarska.
O globalnem davku, ki bi zmanjšal izogibanje tehnoloških velikanov davčnim obveznostim, se v različnih okvirih skuša dogovoriti že več let. Tehnološki velikani, kot so Google, Amazon, Apple, Facebook in Booking, svoje poslovanje agresivno davčno optimirajo in večino prihodkov, zlasti pa dobička prikažejo v davčno ugodnih državah. Izkoriščajo seveda tudi ugodnosti, ki jim jih dajejo druge države, med katerimi je tudi večina gospodarsko najrazvitejših.
Korak naprej k omejitvi izogibanja davkom je v začetku junija naredila sedmerica najbogatejših držav (skupina G7), ki je presenetljivo podprla dogovor o globalnem davku, po katerem bi bile multinacionalke obdavčene z najmanj 15-odstotno davčno stopnjo.
OECD določil okvir
Pod okriljem OECD so se nato v začetku tega meseca države dogovorile o pogojih. Postavljeni sta bili dve smernici. Prva je že v okviru G7 sprejeta minimalna davčna stopnja, ki bi za multinacionalke znašala vsaj 15 odstotkov. Drugi sprejeti dogovor pa je model, po katerem bi se dobički prikazali v državah, v katerih multinacionalke v resnici delujejo in ustvarjajo prihodke. Torej, če, denimo, neki tehnološki velikan v Sloveniji proda za 200 milijonov evrov izdelkov, bi moral za ta znesek Sloveniji plačati tudi pripadajoči del davka na dobiček, in to ne glede na to, koliko prihodkov in dobička zdaj prikaže v Sloveniji.
Srečanje G20, ki poteka v Benetkah, je sicer v drugačni zasedbi, saj so se zbrali centralni bankirji in inančni ministri skupine, medtem ko se bodo predsedniki držav zbrali oktobra v Rimu. Ker so se torej zbrali vodje davčnega in denarnega področja držav, je cilj oblikovati jasne pogoje razdelitve davčnega kolača od obdavčitve tehnoloških velikanov. Končni dogovor bo formalno sklenjen oktobra, ko se bodo v Rimu srečali tudi predsedniki držav skupine G20.
Cilj uvedbe globalnega davka je predvsem to, da bi se večji del davkov plačal tam, kjer je dobiček v resnici ustvarjen. OECD ocenjuje, da bi dogovor povečal globalne davčne prilive za okoli 150 milijard dolarjev na leto, pri čemer bi se za približno 100 milijard dolarjev dobičkov preneslo v druge države, kjer so bili ustvarjeni. Stranski učinek globalnega dogovora bi bil tudi ta, da bi države manj tekmovale v davčnih ugodnostih za velika podjetja.
Globalni davek ne omejuje držav pri postavljanju davčnih bremen, jim pa omogoča, da obdavčijo prihodke multinacionalk, ki se stekajo v davčno ugodne države.
Nujno tudi soglasje članic EU
A vse to ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled. Najprej zato, ker morajo dogovor spoštovati vse večje gospodarske velesile, sicer bi se hitro izničil v novih davčnih luknjah. Prav na te luknje že opozarjajo inančni strokovnjaki, ki spremljajo dogajanje. Tudi EU bo morala sprejeti ustrezno zakonodajo, ki jo bodo morale potrditi vse države članice. Kar pa bi že lahko bila težava. Dogovora v okviru OECD namreč dve članici, Madžarska in Estonija, nista podprli. To je zanimivo, saj ga je podprlo več kot 130 držav, tudi nekatere davčne oaze, kot so Bermudi, Kajmanski otoki in Britanski deviški otoki, poroča Reuters. Od članic EU sta k njemu pristopila tudi Luksemburg in Nizozemska, načelno podporo je dala celo Irska. V celoti gledano nasprotovanje manjših držav na izvedbo davka nima vpliva, toda sprejemanje zakonodaje EU zahteva soglasje vseh članic.
Druga težava pa se bo pokazala v praksi na več področjih. Prva bo že opredelitev dobička. Davčni režimi držav so namreč različni, in zato so različne tudi opredelitve dobička. Izziv je lahko tudi določitev mesta ustvarjenega prihodka. EU je sicer pri tem že storila korak naprej z uvedbo enotne davčne številke. Spletni trgovci lahko tako prodajajo izdelke po vsej EU, pri čemer davek na dodano vrednost zaračunajo kupcu glede na njegovo rezidentstvo. S tem pa je močno olajšano tudi ugotavljanje mesta ustvarjenega dohodka.
Tehnološki velikani, kot so Google, Amazon, Apple, Facebook in Booking, svoje poslovanje agresivno davčno optimirajo in večino prihodkov, zlasti pa dobička prikažejo v davčno ugodnih državah.