Udobje in tišina, a če je treba, tudi pospeški
Preizkusili smo Volvo XC60 je lahko tudi švedska interpretacija priključnega hibrida
Medtem ko Volvo do leta 2030 napoveduje napad na »globalni električni prestol«, ko naj bi povsem električni volvi z enim polnjenjem prevozili vsaj še enkrat večjo razdaljo kot večina sedanjih električnih vozil, smo imeli sredi leta 2021 priložnost preizkusiti volvo »prehodnega obdobja«. To je njihov že dobro znani srednji SUV XC60, a tokrat kot priključni hibrid (PHEV).
Glavna novost je torej priključnohibridni pogonski sistem, ki ga sestavljata 2,0-litrski turbobencinski štirivaljnik, nameščen v nosu vozila, in elektromotor, nameščen nad zadnjo osjo. Tako je prvo presenečenje presenetljivo velika sistemska moč, ki znaša kar 340 konjev. K temu turbobencinec prispeva 186 kW (253 KM), elektromotor pa 65 kW (87 KM).
Kljub temu da XC60 PHEV tehta skoraj 170 kilogramov več kot dve toni, je pospeševanje in s tem vožnja ena sama mehkoba in lahkotnost, ki ju podpira tudi odličen osemstopenjski samodejni menjalnik. Pri tem svoje doda še impresivna tihost delovanja, ki jo zmoti le ropot pnevmatik. Čeprav bi z razpoložljivo močjo zlahka drvel več kot 230 km/h, pa so se pri Volvu odločili za varnost in največjo hitrost omejili na 180 km/h.
Sicer je priključnohibridni sistem bolj ali manj »klasičen«. Delovanje elektromotorja podpira litij-ionska baterija z 11,6 kWh, ki jo lahko polnite na različnih priključkih. Ko je bila baterija napolnjena, sem imel na voljo več možnosti. Lahko sem vključil zgolj električni pogon, ki je smiseln predvsem v mestu, ko ta volvo ob zmernem pospeševanju in razmeroma majhnih hitrostih lahko prevozi obetanih 50 kilometrov. Na odprti cesti se takšna zgolj električna vožnja dejansko ne izplača, saj se baterija izprazni precej prej. Druga možnost je hibridna, ko voznik prepusti bencinskemu in elektromotorju, da samodejno usklajujeta delovanje. Seveda se baterija, ko je po približno 50 prevoženih kilometrih prazna, med vožnjo polni, tako da ves čas pomaga bencinskemu motorju. In rezultat je zgledno majhna poraba, če vozite po mestu in podeželskih cestah, se povprečje giblje od 5,2 do 5,6 l/100 km. Ko pa sem na daljši vožnji približno polovico kilometrov prevozil po avtocesti (nikoli več kot 130 km/h), se je poraba dvignila na nekaj več kot 6 litrov.
Ker nenazadnje gre za terenca, je XC60 PHEV solidno opremljen tudi za te namene. Najprej lahko voznik aktivira stalni štirikolesni pogon za običajno vožnjo po mokrem ali recimo po snegu, kot dodatno možnost pa ima še terenski vozni način, ko se XC60 lahko spopade tudi z zahtevnejšimi razmerami. Podvozje je uglašeno na lahkotno plavanje čez vsakršne neravnine, ki vsakomur morda ne bo všeč. Vsekakor gre za nekoliko posebno nastavitev, ki je precej oddaljena od danes prevladujoče germanske čvrstosti. Tako sem sprva celo pomislil, da ima testni primerek zračno vzmetenje, dejansko pa ima le tako imenovano dinamično podvozje.