Euro prava stvar, Anglija vs. Italija pravi vrhunec
Nekdanji brazilski as Maxwell, eden najtrofejnejših nogometašev doslej, o favoritu in svojem delu na Uefi
Spektakularno vseevropsko nogometno tekmovanje gre h koncu, v Londonu čakamo le še na vrhunec eura 2020, spopad klasičnih velesil Italije in Anglije. Pred finalom na štadionu Wembley, o katerem govori tudi kraljica Elizabeta, smo se pogovarjali z nekdanjim nogometašem slovitih evropskih klubov in Brazilije, ki podrobno spremlja evropski nogomet v obleki Uefe. Maxwell Scherrer vodi Uefin oddelek za razvoj nogometa, del katerega je tudi analitika. Pred finalom bi težko našli boljšega sogovornika.
Kako ste videli dosedanje tekme na euru?
Vrnitev navijačev na štadione je spremenila vse. Igralci čutijo navijaška čustva, in četudi je za njimi dolga sezona, jim prav navijači dajo veter v jadra, da igrajo tako dobro. Videli smo veliko podaljškov, kar razkriva zelo tekmovalen turnir, toda intenzivnost igre ni padla. Gledamo izjemno kakovosten nogomet, predanost igralcev reprezentancam po tako zahtevni klubski sezoni je neverjetna.
Se vam zdi, da veliko ekip igra s tremi branilci v liniji? To vas sprašujem kot nekdanjega odličnega bočnega igralca, ki je v takšnih sistemih izjemno pomemben. Presenetljivo veliko ekip igra s tremi branilci v liniji, imate prav. No, mislim, da bosta oba inalista igrala v postavitvi s štirimi branilci
… V seštevku gre pri sistemu igre bolj za vprašanje, kakšne igralce ima selektor na voljo. Nogomet je napredoval, med tekmo ni več težko spremeniti sistema od treh na štiri branilce, treba se je prilagajati. Trenerji vse bolj analizirajo tekmeca in spreminjajo postavitve, premorejo vse več znanja.
Pomembna je najbrž inteligenca igralcev.
Absolutno. Priprava na tekmo je ključ do uspeha. Kot trener moraš pripraviti tekmo z igralci, ki jih imaš na voljo, ti pa morajo razumeti tvoj načrt. Vse več ljudi je vpletenih v pripravo na tekmo.
Koga ste opazili na levem boku? Veliko jih je izstopalo. Luke Shaw, denimo, četudi ni igral vseh tekem. Najbrž je bil do nesrečne poškodbe tetive med vsemi na turnirju najboljši Leonardo Spinazzola. Za Italijo je bil izjemno pomemben. Mladi Zinčenko, ki igra spredaj in zadaj, je bil odličen. Pa nemški adut Gosens, navdušil me je tudi danski levi bočni Maehle, za njim je odličen turnir.
Najbrž spremljate tudi južnoameriško prvenstvo Copa America. Je možno primerjati tekmovanje z gledalci na štadionu in tekmovanje brez njih?
To je povsem druga zgodba. Nogomet so čustva, in če ne igraš čustveno, ne premoreš največje kvalitete. Predstavljam si, kako bi bilo v južnoameriškem inalu med Brazilijo in Argentino, če bi ga popestrili navijači. Neymar, Messi in drugi potrebujejo navijače, saj dajo od sebe več. Najdejo dodatno energijo.
Razplet obeh finalov?
Kot Brazilec upam, da bomo v Južni Ameriki zmagali mi. Euro 2020? Gre za nepredvidljivo tekmo, obe ekipi sta bili doslej obrambno odlično organizirani, kar je ključno za uspeh.
Kako bi opisali Italijo in Anglijo? Kot res pravi ekipi z odličnimi igralci. Užitek je gledati, kaj zmorejo Kane – z golom je pridobil pomembno samozavest –, Sterling, Immobile – morda ni zabil veliko golov, toda odlično se giblje – in Chiesa. Angleži morda premorejo večjo kadrovsko širino, lahko opravijo več menjav in ohranijo ritem, Italijani pa so odlično organizirani in igrajo še bolj ekipno. Ne vidim izrazitega favorita dvoboja.
Kdo bi si lahko lani in nato ob vseh valovih pandemije mislil, da bo letošnji euro pod streho? Kako ste videli in doživljali preložitev eura, za katero se je lani odločil predsednik Aleksander Čeferin, nato vrnitev lige prvakov, zdaj je na obzorju uspešen konec turnirja?
Težko opišem z besedo, kaj je uspelo Uei in njenemu predsedniku. Čudovito. Uefa se je znala odzvati optimalno tudi v začetnih ekstremno negotovih razmerah, ki jih je prinesel covid, in v resnici rešila tako klubska kot reprezentančna tekmovanja. Na koledarju je veliko tekem, to je treba spraviti pod streho. Ljudem smo omogočili ohranitev sanj, vrnitev nogometa je pomembna za družbo in velik uspeh za Uefo. Navijači spet uživajo, ljudje vidijo lepšo prihodnost, kot so jo videli prej, to šteje največ.
Sodite med najuspešnejše nogometaše v zgodovini te igre, v svoji vitrini imate kar 33 lovorik. Kakšna je skrivnost vašega uspeha? Najbrž ni dovolj, da le prideš v dober klub in zmaguješ?
Dobro vprašanje. Žal ne obstaja skrivnega načina za kaj takega. Ni stvari, ki bi jo delali vsi uspešni. Gre za kombinacijo nadarjenosti, ljudi, ki ti pomagajo, predanosti nogometu – nihče namreč ne more uspeti v katerem koli poslu brez popolne predanosti –, najbolj pomembna pa je strast do dela, v našem primeru igre. Potem ti morajo ljudje še kdaj pomagati in srečo moraš imeti s poškodbami.
Kdaj ste spoznali, kaj želite početi po koncu kariere?
Ko igraš nogomet, je težko biti pripravljen na čas, ko boš vsaj vedel, kaj bi počel po karieri. Sam sem začel razmišljati o tem tri leta pred koncem kariere. Pogovarjal sem se z nekdanjimi nogometaši in prijatelji, ki so sprejeli enak izziv. Tehtal sem, ali želim biti trener, nekdo v pisarni, morda kaj tretjega. Pripravljen sem bil delati, začel sem obiskovati strokovne tečaje.
Izbrali ste zelo sistematičen pristop.
Moral sem. Današnji svet ti ne dovoli, da bi bil le nekdanji nogometaš. Moraš biti izobražen, vedeti moraš, kaj te veseli in kaj želiš početi po karieri. Na igrišču le igraš, potuješ iz tekme na tekmo, kot bi bil v mehurčku, ne zavedaš se, kaj sledi.
Večina nogometašev ne razmišlja tako zrelo.
To se spreminja. Na voljo imamo več informacij kot nekoč. Niso vse informacije popolne, gotovo pa lahko dovolj zgodaj oceniš, kaj bi počel po karieri.
Kako se spominjate evropskih klubov, v katerih ste igrali nogomet, torej Ajaxa, Interja, Barcelone in PSG?
Bil sem blagoslovljen, da sem lahko igral za tako velike klube, tega si nisem mogel predstavljati, ko sem začel igrati kot fant v Braziliji. V vseh klubih sem spoznal veliko odličnih igralcev in navezal veliko prijateljskih stikov, to so najbogatejše izkušnje.
Zbrali ste več kot 400 poklicnih tekem, vam je katera ostala posebej pri srcu?
Lahko izpostavim resnično čustveno povratno tekmo osmine inala lige prvakov leta 2015 s Chelseajem. V Parizu je bilo 1:1, nato smo potovali na Stamford Bridge, kjer je dvoboj zašel v podaljšek, ki se je končal z izidom 2:2. Že v prvem polčasu smo izgubili Zlatana Ibrahimovića zaradi rdečega kartona. To je bila s čustvi nabita tekma, ki nam je prinesla četrtinale. Najtežje pa sem se lotil zadnje tekme v karieri – 27. maja 2017 v inalu francoskega pokala.
Omenili ste Ibrahimovića. Kako to, da ste z njim igrali prav v vseh klubih?
V Amsterdam sem prišel iz Brazilije zelo mlad, Zlatan pa je istega leta prišel iz Švedske enako star kot jaz. Zgradila sva trden odnos. Ko je odšel v Juventus, sem bil še vedno v Ajaxu, toda najin odnos je ostal enak. Nato sva igrala za Inter, Barcelono in PSG. Ti klubi iskali igralca za najina položaja, seveda pa je pomagalo, da sva imela istega agenta. V čast mi je, da sva skupaj igrala dobrih deset sezon.
Zgradila sta prijateljski odnos. Res je – od mladih fantov iz Amsterdama do družinskih mož. Sva tesna prijatelja.
Ob Zlatanu ste omenili rdeči karton. Drži, da v dobrih 400 tekmah niste bili niti enkrat izključeni?
Drži.
Torej ste prava oseba za položaj, ki ga opravljate na Uefi. Vsekakor želim biti pozitivno naravnan, na igrišču sem vselej igral pošteno, čisto, nisem se oziral na tekmeca ali vzdušje na štadionih. Očitno sem imel tudi pomoč sodnikov, da nisem bil nikdar izključen, torej se ne smem pritoževati.
Lahko opišete, kaj počnete na Uefi in kako zgleda vaše delo, kakšen je vaš cilj?
Nacionalnim zvezam pomagamo na vseh ravneh, razvili smo oddelek za elitni nogomet, ki je namenjen nogometašem med 12. in 16. letom, pomemben je tudi t. i. grassroots program, mlade moramo usmeriti na pravo pot. Zvezam pomagamo tudi z nasveti, vajami in delavnicami. Močan del našega oddelka je izobraževanje trenerjev.
Pojasnite, prosim.
Vsem 55 zvezam svetujemo, kaj naj zahtevajo od trenerjev za pridobitev licenc. Del oddelka je analitična skupina, ki analizira vse tekme pod dežnikom Uefe. To je pomembno za evropski nogomet, ki ni naključno na svetovni ravni vse boljši. Analiziramo, kar se dogaja na igrišču, in iščemo rešitve. Moj cilj? Na tem položaju želim biti najboljši in dati svoj prispevek razvoju igre, nogomet mi je namreč dal ogromno.
Menite, da mladi fantje, predvsem njihovi starši, prehitro vidijo v nogometu le denar in pozabijo na strast do igre, ki ste jo omenili?
Enako je kot v življenju: ne moremo posploševati. So ljudje, ki želijo igrati nogomet zaradi imidža hitro zasluženega denarja, in ljudje, ki igrajo s strastjo. Nogomet moramo predstaviti kot kolektivni šport za vsakogar, kar Uefa tudi počne. Ključni sta zabava in družba, vključiti je treba čim več ljudi. Na koncu bodo izstopali najboljši, ki bodo to počeli z največjo strastjo in predanostjo, tako kot na drugih področjih življenja.
Težko opišem z besedo, kaj je uspelo Uefi in njenemu predsedniku Čeferinu. Uefa se je odzvala optimalno tudi v začetnih negotovih razmerah in rešila tako klubska kot reprezentančna tekmovanja.