Volitve in tujci iz tretjih držav
Zakon o lokalnih volitvah Odprta preigravanja, kdo bi predlagal izločitev tujcev iz tretjih držav – Levica bi si želela širitve pravic
Odločitve, kdo bo zakon o lokalnih volitvah vložil v parlamentarni postopek, vlada ali poslanci, še niso sprejeli.
Koalicijski poslanci o podpori predlogu notranjega ministra Aleša Hojsa, da bi na lokalnih volitvah odvzeli volilno pravico tujcem iz tretjih držav, ki v Sloveniji stalno živijo, še molčijo. Kljub že pripravljenemu zakonodajnemu predlogu, ki čaka na obravnavo na vladi, po naših informacijah dokončne odločitve, kdo ga bo vložil v parlamentarni postopek, vlada ali poslanci, še niso sprejeli. Prevladuje namreč pričakovanje, da bo tak predlog doživel odpor v javnosti.
V SDS in NSi na naša vprašanja za zdaj niso odgovorili, v poslanski skupini SMC pa pravijo, da je po njihovih informacijah končno besedilo sprememb zakona o lokalnih volitvah še v pripravi in se bodo o njem izrekli, ko ga bodo prejeli. Zanje sicer ne bi smel biti novost. Njihova nekdanja vodja poslanske skupine Janja Sluga, ki po izstopu vodi poslansko skupino nepovezanih, pojasnjuje, da je ta predlog koaliciji notranji minister predstavil že lani jeseni, a so mu poslanci, ki so potem zapustili vladno koalicijo, nasprotovali, zato je bil očitno za nekaj časa umaknjen. »Tak predlog seveda ni v interesu lokalnih skupnosti ali v interesu splošnega družbenega sožitja. Je v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli in zgolj ilustrira politiko izključevanja ter deljenja, ki jo v poslanski skupini nepovezanih poslancev zavračamo,« je ostra Janja Sluga.
Enako večinoma menijo tudi v LMŠ, SD, Levici in SAB, kjer s predlogom doslej niso bili seznanjeni, a opisanemu niso naklonjeni. »Vsakršne spremembe je treba obravnavati z veliko previdnostjo, predvsem ko gre za posege, ki to pravico krčijo,« poudarjajo v SD. Da gre za še en manever največje koalicijske stranke za utrjevanje lastne politične agende med svojimi podporniki, pa pravijo v SAB in nadaljujejo, da je takšen predlog arbitraren, diskriminatoren in zagotovo protiustaven, saj meri na točno določeno skupino tujcev. Poleg tega po njihovem utegne zaostriti odnos Slovenije zlasti do držav Zahodnega Balkana.
Ker je pravica do glasovanja na lokalnih volitvah tujim državljanom držav članic Evropske unije zajamčena celo s pogodbo o delovanju EU, bi njim namreč ostala. V nasprotju z državljani EU pa tujci iz tretjih držav s stalnim prebivališčem – zanj lahko praviloma zaprosijo po petih letih – že zdaj ne morejo kandidirati niti za občinske svetnike. Pravica biti voljen za župana je medtem omejena na slovenske državljane. »Glede na to, da gre za lokalne skupnosti in posameznike, ki živijo in se v njih udejstvujejo, je več kot upravičeno, da imajo aktivno volilno pravico. Mogoče bi lahko celo razmišljati v nasprotni smeri in jim celo podelili pasivno volilno pravico,« razmišlja vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
Ker imajo SDS, NSi in SMC le 38 poslanskih glasov, morajo za dosego večine prepričati tudi svoje tihe partnerje, ti pa se – razen SNS – o tem vprašanju še ne želijo izreči. »Težko je mimo zgodbic 'trenirkarjev' v Ljubljani, ko naj bi tujcem na listek napisali, kaj morajo obkrožiti. Podobno se je dogajalo v Velenju in še kje,« utemeljuje prvak SNS Zmago Jelinčič, ki ni izključil niti možnosti, da bi omenjeno spremembo predlagal sam, če je koalicija ne bo.
Tako na ministrstvu za notranje zadeve kot notranji minister Hojs na naša vprašanja o prizadevanjih za odvzem glasovalne pravice tujcem iz tretjih držav doslej niso odgovorili.
Že lani jeseni je notranji minister predstavil ta predlog, a smo mu poslanci, ki smo potem zapustili vladno koalicijo, nasprotovali.
Janja Sluga