Šahovnica na evrskem kovancu?
Zagreb in evro Uvedbo podpira 45 odstotkov državljanov – Andrej Plenković: Leta 2023 bom kavo plačeval z evri
Hrvaška vlada je prepričana, da bodo do 1. januarja 2023 pripravljeni na prevzem skupne evropske valute.
Ko sta se julija lani na gradu Otočec srečala slovenski premier Janez Janša in njegov hrvaški kolega Andrej Plenković, je iz Bruslja prišla novica, da sta Hrvaška in Bolgarija dočakali odločitev o vstopu v mehanizem deviznih tečajev ERM 2, ki je bil pomemben korak k prevzemu evra. Hrvaška vlada zdaj, leto dni pozneje, verjame, da bodo do 1. januarja 2023 pripravljeni na prevzem skupne evropske valute.
Te dni se je na Hrvaškem mudila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in potrdila hrvaški načrt za okrevanje in odpornost. Med obiskom v Zagrebu je tudi poudarila, da si bo prizadevala za vstop Hrvaške v schengensko območje, evro pa da bi lahko uvedli leta 2023. » Če bo Hrvaška tudi prihodnje leto nadaljevala tako, kot je delala do zdaj, menim, da so obeti dobri, ko gre za leto 2023,« je dejala. Premier Plenković je še bolj optimistično napovedal, da bo »kavo sredi Zagreba leta 2023 plačeval že z evri«.
Kakorkoli, obe želji, vstop v schengensko območje in uvedba evra, sta že dolgo na seznamu hrvaške politike, navsezadnje od vstopa v EU, 1. julija 2013. Načrte uresničujejo počasi. Včasih tudi prepočasi.
Od kunovine in NDH do današnje kune
Po vstopu v EU je država ohranila svojo valuto, kuno, ki je za hrvaško denarno politiko izjemnega pomena. Prvo plačilno sredstvo je bilo kunje krzno, z njim so plačevali davke (kunovina), kuna je bil upodobljena tudi na kovancih, imenovanih banovec, že v 13. in 14. stoletju. Leta 1941 je postala kuna uradna valuta Pavelićeve fašistične Neodvisne države Hrvaške, 30. maja 1994 pa Republike Hrvaške.
Navdušenja nad uvedbo evra sicer ne delijo prav vsi državljani naše južne sosede. Zadnje objavljene javnomnenjske raziskave kažejo, da evro podpira 45 odstotkov vprašanih, kar je štiri odstotne točke več kot v podobni lanski raziskavi, so objavili na spletni strani Hrvaške narodne banke (HNB). Malo manj kot petina, 19 odstotkov, jih odločno nasprotuje uvedbi evra, 26 odstotkov pa ji nasprotuje pogojno. Še deset odstotkov je neopredeljenih, je pokazala raziskava HNB, ki so jo izvedli februarja letos na vzorcu tisoč ljudi.
Pet motivov za evrske kovance
Kljub vsem pomislekom je Hrvaška narodna banka v začetku julija pozvala državljane, naj oddajo svoj glas v posvetu o izbiri nacionalnih motivov, ki bodo krasili prihodnje hrvaške evrske kovance. Med ponujenimi motivi so šahovnica, zemljevid Hrvaške, Dubrovnik, podoba živali kune in glagolica.
Hrvaški državljani lahko na spletni strani euro.hr še nekaj dni izbirajo med petimi predlaganimi motivi, ki jih je med 41 predlogi izbrala centralna banka. Dodajo lahko še en motiv po lastni izbiri, odgovorni pa tudi že napovedujejo, da bodo avgusta odprli razpis za likovno rešitev izbranih motivov, o katerih naj bi odločali septembra. Oktobra nameravajo celovito rešitev poslati evropski komisiji.
Guverner HNB Boris Vujčić je povedal, da bodo morali v postopku menjave kune z evrom zbrati 1,1 milijarde kovancev kun in lip, ki skupaj tehtajo toliko kot 120 zagrebških tramvajev. Obenem bodo morali skovati približno enako število evrskih kovancev. Načrtujejo tudi približno 500 milijonov evrskih bankovcev.
Vujčić je dejal, da se Hrvaška s polno paro pripravlja na novo valuto, želja je vstopiti v evrsko območje s 1. januarjem 2023. »Ali bomo takrat vstopili, bo odločitev sprejeta že prihodnje leto, leta 2022,« je še dejal prvi mož centralne banke in s tem le potrdil optimistične napovedi aktualne politike, povezane z uvedbo evra na Hrvaškem.
• Osrednji tečaj zdaj znaša 7,5345 kune za en evro.
• Zbrati bodo morali 1,1 milijarde kovancev kun in lip.
• 500 milijonov evrskih bankovcev načrtujejo natisniti na Hrvaškem.