Vse ameriške teorije zarote
Diametralno različno razumevanje preteklih in sedanjih dogodkov rojeva dvome
Diametralno različno razumevanje preteklih in sedanjih dogodkov v ZDA rojeva dvome.
Znani kolumnist New York Timesa David Brooks verjame v novi ameriški prerod. V nedavni kolumni je pisal o paradoksu razvoja po drugi svetovni vojni, ko je zmagovalka Velika Britanija gospodarsko nazadovala, poraženki Nemčija in Japonska pa sta dosegli gospodarski čudež. Po teoriji ameriškega ekonomista Mancurja Olsona, ki ga je navedel, se je to zgodilo prav zato, ker je popoln poraz nacizma in militarizma spremenil delovanje stare družbe in njenih ustanov, medtem ko so britanske ostale enake. V Nemčiji in na Japonskem so bile uničene interesne skupine, ki bi lahko onemogočale razvoj inovacij, in Brooks meni, da se podobno dogaja tudi v sodobnih ZDA: covid-19 je pretresel življenje, kakršno so poznali, in odprl pot za gospodarski razcvet in družbeni prerod.
dopisnica iz Washingtona
Na drugi strani ameriških političnih in gospodarskih prepirov pa menijo, da je napovedana šestodstotna gospodarska rast predvsem rezultat tega, da se po uspešnem cepljenju prebivalstva, ki ga je organizirala že prejšnja administracija, vrača življenje. Zaradi napovedanih davčnih višanj in najrazličnejših subvencij naj bi bila pred največjo gospodarsko supersilo spet okorela rast kot v času demokratske administracije Baracka Obame, v kateri je sedanji predsednik Joe Biden deloval kot podpredsednik. Po tem prepričanju višji davki za bogate in korporacije niti približno ne bodo zadostovali za širokopotezne družbene programe najbolj leve administracije po Jimmyju Carterju in v Ameriki naj bi spet naraščala predvsem dolg in inflacija.
Diametralno nasprotni ameriški resnici nista omejeni le na gospodarske napovedi, kažeta se tudi v razumevanju teorij zarote, ki v sodobnih ZDA rastejo kot gobe po dežju in so vzbrstele po prevzemu oblasti populista »najprej Amerika« Donalda Trumpa, še bolj pa po njegovem odhodu.
V obtožnici proti inančnemu direktorju Trump Organization Allenu Weisselbergu zaradi neplačevanja davkov za uporabo službenega avtomobila, stanovanja in plačila šolnine za vnuke, polovica volivcev vidi dokaz globoke skorumpiranosti zadnjega republikanskega predsednika. Čakajo na neprijetna odkritja njegovih bančnih in zavarovalniških poslov in tudi nekdanja namestnica izvršnega direktorja Trump Organization Barbara Res meni, da so davčne obtožbe samo vrh ledene gore.
Trumpov sin Eric pa poudarja, da je preiskava trajala pet let in prinesla stotine sodnih pozivov, več kot tri milijone strani dokumentov in ducate prič, »pa je to vse, kar imajo?« Mnogi poznavalci so presenečeni, da je moral Weisselberg z lisicami na rokah paradirati pred televizijskimi kamerami, saj se podjetniki v takšnih primerih običajno pogodijo s poplačilom davkov. Trump zato govori o lovu na čarovnice, Ruth Marcus iz časopisa Washington Post pa omenja citat iz procesa proti razvpiti newyorški podjetnici Leoni Helmsley, da davke plačujejo le mali ljudje. Tedanji zvezni pravobranilec za Manhattan Rudolph W. Giuliani, ki je za to »kraljico zlobe« dosegel zaporno kazen, je bil do nedavnega Trumpov osebni odvetnik. Nekdanji predsednik kljub temu udriha po »radikalnih levih tožilcih«, ki naj bi se bali 75 milijonov njegovih volivcev in njegovega ponovnega volilnega nastopa. Odhajajočega newyorškega tožilca Cyrusa Vancea, sina Carterjevega zunanjega ministra, Trumpovi med drugim obtožujejo, da po zadnji inančni krizi v svetovnem borznem in inančnem središču ni obtožil niti enega od odgovornih za razpad ameriškega in svetovnega gospodarstva.
Ameriški goebbelsi
Po lanskem novembru Trump najbolj glasno zanika svoj poraz na zadnjih predsedniških volitvah in več kot polovica republikanskih volivcev mu verjame. Po ugotovitvah agencije Rasmussen se tudi 55 odstotkov vseh volivcev strinja s forenzičnimi preiskavami volilnih glasov po zgledu arizonske občine Maricopa. Za demokrate je to nekaj nezaslišanega, toda Biden je v odločilnih zveznih državah zmagal le z majhno prednostjo in mnogi Trumpovi privrženci še pred objavo arizonskih ugotovitev verjamejo anonimnim poročilom o izginulih in ponarejenih glasovnicah, potem ko so v nekaterih volilnih okrajih sredi noči prekinili preštevanje. Sumijo celo o povezavi strojev za preštevanje glasovnic z internetom ter prek njega s tujimi akterji na Kitajskem, »globoko državo« in Bidnovo družino. V ameriških konservativnih krogih se pravkar širi načrt za ponovno ustoličenje Trumpa na oblasti »v prihodnjih dneh, ne letih«.
Za demokrate je vse to samo velika laž v slogu nacističnega ministra za propagando Josepha Goebbelsa, podobna je bila tista, ki je privedla do druge teorije zarote, povezane z zadnjimi volitvami, ko so Trumpovi privrženci vdrli v kongres med potrjevanjem Joeja Bidna za predsednika. Tudi tu je resnica za ene in druge kristalno – in diametralno nasprotno – jasna: demokrati spominjajo, da je tisoče v Washington povabil sam nekdanji republikanski predsednik in jih tudi pozval, naj odkorakajo proti kongresu, pa čeprav miroljubno. Kot je pisal New York Times, naj bi bili v središču zarote razvpiti desničarski organizaciji Proud Boys in Oath Keepers, pripadniki zadnje naj bi od šestega januarja varovali prav tako razvpitega nekdanjega Trumpovega svetovalca Rogerja Stona. Stone trdi, da so mu te spremljevalce poskušale podtakniti tajne službe, zagrizeni Trumpovi privrženci pa tudi opozarjajo, da je v vrstah Proud Boys veliko agentov FBI. Za informanta sta se izkazala celo voditelja Enrique Tarrio in Joseph Biggs, opozarjajo tudi na skrivnostne luknje v obveščanju policije Kapitolskega griča o načrtovanju napada. Katastrofalno slabo pripravljenost policije pripisujejo demokratski predsednici predstavniškega doma, ki ji je podrejena. Nancy Pelosi in demokratom bližji mediji so dolgo prikrivali dejstvo, da policist Brian Sicknick ni umrl zaradi udarca ali močnih razpršil, ampak dan kasneje zaradi naravnega vzroka. Ena stran hoče vedeti, kdo je ustrelil neoboroženo vojaško veteranko Ashli Babbitt, druga opozarja na čas med začetkom vdora in nastopom nacionalne garde, v katerem Trump ni ukrepal.
Nova komisija, ki jo je ustanovila Nancy Pelosi, najbrž ne bo prepričala prepričanih tudi zato, ker ne vključuje protestov gibanja Življenja temnopoltih
štejejo. Ti so zahtevali najmanj 25 žrtev in povzročili veliko materialno škodo. Poleg tega demokratski predsednik komisije Bennie Thompson že ve, koga obtožuje, saj je v vlogi zasebnika vložil tožbo proti Trumpu, Giulianiju ter organizacijama Proud Boys in Oath Keepers. Primer že preiskuje pravosodno ministrstvo in obtožnice so izročili več kot 500 ljudem, šokantno dogajanje proučuje več kongresnih odborov. Pelosijeva je proti Trumpu sprožila tudi ustavno obtožbo, ki so jo ustavili šele republikanci v senatu.
Ruske zarote
Republikanski senat je že lani ustavil ustavno obtožbo proti Trumpu zaradi telefonskega pogovora z ukrajinskim predsednikom Volodomirjem Zelenskim, ki je v Ameriki obudila še vedno aktualne teorije zarote iz predvolilne kampanje leta 2016. Kalifornijsko podjetje Crowdstrike, ki ga je v tem pogovoru omenjal Trump, so demokrati najeli za preiskovanje ruskih skupin, ki naj bi ukradeno elektronsko dopisovanje demokratskega vodstva in tedanje predsedniške kandidatke Hillary Clinton le nekaj mesecev pred volitvami posredovale Wikileaksu. Preiskava nekdanjega direktorja FBI Roberta Muellerja ni mogla potrditi Trumpovega sodelovanja z ruskim spodkopavanjem tedanjih predsedniških volitev, a številni demokrati še danes niso opustili te možnosti. Na ameriški desnici, nasprotno, opozarjajo na sporen obveščevalni nadzor FBI nad več sodelavci Trumpove predvolilne kampanje, še posebej nad Carterjem Pageem, za katerega so sodišču, pristojnemu za blagoslov takšnim akcijam, prikrili njegovo sodelovanje z obveščevalno agencijo Cia. Morda so se bali odkritja Hillaryjinega plačevanja dezinformacij o ruskem izsiljevanju Trumpa zaradi domnevnega vulgarnega obnašanja v Moskvi.
Te nasprotne si teorije zarote so v ozadju številnih drugih. Michael Horowitz napoveduje preiskavo Trumpovega pravosodnega ministrstva o tem, da sta demokratska kongresnika Adam
Schiff in Eric Swalwell z informacijami zalagala časopisa New York Times in
Washington Post in televizijsko postajo CNN, ki so jo ti že označili za novi Watergate. Republikanci so spomnili, da je Schiff kot predsednik odbora predstavniškega doma za obveščevalna vprašanja, ki je vodil prvo ustavno obtožbo proti Trumpu, tudi sam iskal podatke o komunikacijah kalifornijskega republikanca Devina Nunesa z nekaterimi novinarji, Swalwella pa obtožujejo razmerja s kitajsko vojaško vohunko.
Z obtožbami, da ga nadzoruje nacionalna varnostna agencija NSA, je vskočil še najbolj razvpit voditelj Fox
News Tucker Carlson, nekateri konservativci pa upajo, da bo Horowitz, kot je obljubil, preučeval tudi druga vprašanja. V skrivnih delih njegovih prejšnjih preiskav so menda tudi informacije o tem, da naj bi imel Kremelj v rokah elektronsko dopisovanje demokratskih politikov o obljubi pravosodne ministrice demokratske administracije Baracka Obama, da ne bo dovolila, da bi šla preiskava o Hillary Clinton »predaleč«. To naj bi razložilo poseg direktorja FBI Jamesa Comeyja tik pred koncem predvolilne kampanje leta 2016 proti tedanji demokratski predsedniški kandidatki, ki je Trumpu pomagal do zmage. Se je Comey bal novega ruskega curljanja Wikileaksu?
Trump se z ukrajinskim predsednikom Zelenskim ni pogovarjal le o podjetju Crowdstrike, spraševal je tudi o »Bidnovem sinu« Hunterju, ki je zaradi svojega delovanja v Ukrajini, na Kitajskem in drugje še posebej razdvajajoč predmet ameriških teorij zarote. Z leve strani političnega odra med zadnjo predvolilno kampanjo ni bilo veliko slišati o njegovem računalniku, pozabljenem v delawarski popravljalnici, v katerem naj bi se skrivali dokazi o Hunterjevem spornem sedenju v upravnem svetu ukrajinskega proizvajalca zemeljskega plina kot o vpletanju tedanjega podpredsednika ZDA Joeja Bidna glede odstopa tamkajšnjega tožilca, ki je preiskoval podjetje Burisma Holding. Zaradi vplivnega očeta bo lahko Hunter, ki ima dolgo zgodovino odvisnosti od mamil, računal na nove vire inanciranja, saj bo jeseni v newyorški galeriji razstavil svoja umetniška dela. Imen kupcev, ki bodo zanje plačali tudi pol milijona dolarjev, menda ne bodo razkrili.
Vse poti vodijo k pedofilu Epsteinu
Bela hiša brani pravico Hunterja Bidna do umetniškega ustvarjanja in služenja z njim, medtem pa se vračajo tudi nekatere že skoraj pozabljene teorije zarote. Ključ za mnoge od njih je v grob odnesel pedoil Jeffrey Epstein – nič čudnega, da mnogi verjamejo, da je bil umorjen. Pazniki namreč niso nič slišali in videoposnetki so bili izbrisani ... Težko si zamislimo plodnejša tla za vse vrste ugibanj. Ne pozabimo niti, da so si tako oblasti kot Epsteinovi vplivni znanci pred njegovimi zločini leta zatiskali oči. Mnogi Američani upajo, da bo več jasnosti prinesel proces proti pedoilovi dolgoletni prijateljici Ghislaine Maxwell, obtoženi, da je k njemu vodila mladoletnice, s katerimi je imel spolne odnose, in res je sodnica Maxwellovi – v sumljivih okoliščinah je umrl tudi njen oče, britanski medijski mogotec – ukazala, da mora predložiti kopico doslej neobjavljenih dokumentov iz elektronskega dopisovanja z Epsteinom.
V povezavi s tožbo Virginie Roberts Giuffre, ki trdi, da je bila spolna sužnja Epsteina in Maxwellove, naj bi sodnico med drugim zanimala inančna poročila, ki bi lahko razkrila, da naj bi Epstein prejemal donacije tudi iz Clintonove fundacije. Nekdanji demokratski predsednik ne zanika, da je večkrat letel z Epsteinovem letalom, imenovanem »Lolita Ekspres«, ni pa priznal, da je obiskoval bogatašev razvpiti zasebni otok, kamor naj bi zahajal tudi britanski princ Andrew. Drugi spet kažejo s prstom na Trumpa, saj naj bi Maxwellova mlado Virginio Roberts, ki jo je potem odpeljala k Epsteinu, spoznala prav na njegovem posestvu Mar-a-Lago, obsojeni pedoil se je celo hvalil, da je prav on Trumpu predstavil Melanio. Po drugi strani pa je Trump s svojim floridskim sosedom obračunal pred drugimi, in sicer zato, ker naj bi ta nadlegoval hčerko člana njegovega ekskluzivnega kluba.
Te teorije zarote še niso pozabljene, toda Američani se sredi pandemije novega koronavirusa vendarle raje ubadajo z bolj svežimi. Vedno več je govoric, da je nevarni virus po nesreči ali kako drugače ušel iz wuhanskega inštituta za virologijo. Tega ne izključujejo več niti v demokratski Beli hiši, zato druga stran političnega odra na zatožno klop postavlja spletne velikane, kot sta Facebook in Twitter, ki so vse leto takšne domneve z družabnih omrežij pridno odstranjevali. Trump jih toži zaradi cenzure, čeprav po mnenju nekaterih strokovnjakov ni veliko upanja za zmago: prvi amandma ameriške ustave jim zagotavlja pravico, da zavračajo vsebine, s katerimi se ne strinjajo.
Ob vsem naštetem se v ZDA zastavlja vprašanje, ali niso motnje v delovanju družbe, o katerih je tako pozitivno pisal David Brooks, že prevelike za gospodarski napredek. Leto množičnih demonstracij po smrti temnopoltega Georgea Floyda med policijsko aretacijo je prineslo tudi obtožbe o strukturnem rasizmu, zato se v šolah in tudi drugje pojavljajo dvomi o dosedanji interpretaciji ameriške zgodovine. Čustven naboj, ki se pojavlja ob tovrstnih vprašanjih, lahko prinese osvobajanje ali zaneti nove spore. Nekaj pa je gotovo: vsak razvoj bodo spremljale nove teorije zarote.
Vedno več je govoric, da je nevarni virus po nesreči ali kako drugače ušel iz wuhanskega inštituta za virologijo. Tega ne izključujejo več niti v demokratski Beli hiši.
Po lanskem novembru Trump zdaj najbolj glasno zanika svoj poraz na zadnjih predsedniških volitvah in več kot polovica republikanskih volivcev mu verjame.