Ne bi smele šteti le ocene
Srednja šola Mnogi devetošolci brez vpisa – Rezultati mature
Maturanti bodo danes izvedeli, kako so opravili zrelostni izpit, do 15. julija bodo lahko vložili ugovor na oceno. Nekateri devetošolci, ki šele prihajajo v srednje šole, pa so že doživeli hladen tuš. Dvesto se jih ni uvrstilo nikamor.
Prostih mest je vsako leto več, kot je kandidatov, pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje: »Žal je vsako leto vpis v nekatere programe omejen in vsak kandidat pač ne doseže spodnje meje točk, ki zadošča za vpis, kar ni nobena novost.« Ravnatelji že leta opozarjajo, da za vpis v srednjo šolo ne bi smele šteti zgolj ocene, razlaga direktor bežigrajske gimnazije Ciril Dominko: »V zadnjih dveh letih smo priča zoom ocenam, ki so zelo visoke. In tako se bodo Ljubljančani v gimnazije vozili drugam.« Špela Kuralt
Po drugem krogu izbirnega postopka za vpis v srednje šole je v državi 201 otrok, ki ni bil sprejet nikamor. Lani je bilo takih 34, leta 2019 le 18. Zdaj bodo otroci počakali na podatke, kje so še prosta mesta, in se vpisali, kamor se bodo lahko. Tisti, ki so v prvem roku dobro preračunali, so se lahko s slabšim uspehom vpisali na zahtevnejšo šolo, nekateri pa so kljub povprečju, višjemu od 4,5, ostali pred vrati. Da vpisni postopek, pri katerem odločajo le ocene, ni primeren, ravnatelji opozarjajo že leta. V zadnjih dveh koronskih letih, ko so ocene še višje, so anomalije bolj vidne.
• Prostih mest za vpis je več kot kandidatov.
• Stroka trdi, da ocene ne bi smele biti edino merilo.
• Ocene so bile v času epidemije višje.
• Med otroki je bilo veliko apatije, zato so se manj trudili.
Večina, ki je ostala brez vpisa, je po navedbah ministrstva za izobraževanje želela na šolo v osrednjeslovenski regiji. Tu se 150 kandidatov ni uvrstilo v nobeno srednjo šolo, največ, 71, jih je bilo prijavljenih v gimnazije.
Pomembno je, da bodoči dijak dobro premisli, kam se bo prijavil v prvem roku, in če je treba, prijavo prenese. Če ima šola omejitev vpisa, štejejo izključno ocene v zadnjem triletju. Ocena pet pomeni pet točk, skupno je v treh letih mogoče doseči 175 točk. Če otrok v prvem krogu ne pride na želeno šolo, ker ima premalo točk, bo morda v drugem na šoli, ki v prvem ni omejila vpisa, prav tako izpadel. Ker bo na to šolo v drugem krogu naval in zato visoka omejitev. Takih primerov je bilo letos precej.
Zoom ocene
Tradicionalno je najvišja omejitev na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad. Od 175 točk so jih v prvem krogu učenci morali imeti vsaj 173 in v drugem vsaj 172. To pomeni, da si v drugem krogu več kot treh zaključenih štiric v sedmem, osmem in devetem razredu niso mogli privoščiti. Direktor Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko pravi, da je tak sistem čista norost: »Imamo primer učenca, ki je izjemen astroizik, vendar je imel v osnovni šoli pri športu oceno tri. Ni prav nobene možnosti, da ga vzamemo.
V ekstremnih razmerah se anomalije najbolj razkrijejo. V zadnjih dveh letih smo priča zoom ocenam, ki so zelo visoke. To bo tudi prihodnje leto velika težava. Ampak šole se zelo razlikujejo. Ponekod so za veliko znanja ocene slabe, drugod za malo znanja dobre. Učenci seveda niso nič krivi, se pa oktobra pri prvih preverjanjih znanja zgodi tragedija.«
Dominko meni, da bi se kot izbirni pogoj za vpis v srednjo šolo morala vrniti eksterna preverjanja, njihovo izbirno vlogo so odpravili leta 2006, ko je ministrstvo vodil Milan Zver. Ravnatelji so sedem let pozneje v komisiji ugotavljali, da je treba eksterce znova uvesti, razlaga Dominko: »Ti bi pri vpisu šteli 40 odstotkov, 60 odstotkov pa ocene pri matematiki, slovenščini in angleščini ter povprečje vseh ocen. Pedagoški inštitut je bil že pripravljen narediti teste, Državni izpitni center bi vse izpeljal. Vse je bilo dogovorjeno, ampak je bilo ministrstvo proti.«
Prevelika pričakovanja?
Na ministrstvu se težav zavedajo, a hkrati poudarjajo, da so mnogi kandidati v drugem krogu izbirali šole, za katere že v prvem niso dosegali spodnje meje točk. Naredili so statistiko za ljubljanske gimnazije in ugotovili, da se je v prvem krogu nanje prijavila kar tretjina učencev, ki je imela povprečje nižje od 3,75. Kot dodajajo na ministrstvu, so svetovalni delavci vsem priporočili, da prijavo prenesejo: »Veliko se jih za to ni odločilo. Se je pa tako na eni izmed ljubljanskih gimnazij v prvem krogu vpisalo 39 kandidatov, ki so imeli celo manj kot 140 točk (povprečje 4).«
Da igrajo ocene preveliko vlogo, se strinjajo tudi osnovnošolski ravnatelji. Vendarle pa je treba biti kritiki visokih ocen zadnjih dveh let previden, meni ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič: »Prav gotovo smo bili bolj prizanesljivi in otrokom dali več možnosti, da pokažejo svoje znanje. Ker iščemo znanje in ne neznanje, kot nam radi očitajo. Pri ocenah je problem kriterijev. Ocena, ki jo da učitelj, je vedno subjektivna. Zato bi bili eksterci nujni za bolj pravičen vpis. Druga možnost bi bili sprejemni izpiti, a so bolj stresna izbira.« Vseeno pa Miheličeve veliko število otrok, ki se niso mogli vpisati nikamor, ne čudi: »V vsej svoji karieri nisem videla toliko apatije pri učencih, kot sem je letos. Zelo jih je bilo strah, nekateri niti v razred niso mogli več stopiti, bilo je veliko samopoškodb, samomorilnih misli. Predvsem pa občutka brezizhodnosti, češ saj nima smisla, tako in tako nas bodo spet zaprli, zakaj bi se sploh trudil. Zato me precej bolj kot to, kje bodo nadaljevali šolanje, skrbi ta situacija. Da je otrokom vseeno. Starši pa – kot vedno – silijo po svoje. Kar je še dodatna težava.«
Na ministrstvu se težav zavedajo, a hkrati poudarjajo, da so mnogi kandidati v drugem krogu izbirali šole, za katere že v prvem niso dosegali spodnje meje točk.