Velik politični korak mlade generacije
Analiza Če je zadnja leta veljalo, da je mladina nepolitična, je referendum o vodah ta stereotip povsem podrl
Mlada generacija se je na volitvah in referendumih do zdaj najpogosteje odločala za glasovalno abstinenco. Včerajšnji referendum je posebnost. Referendum o vodah napoveduje spremembo političnih navad med mlajšo generacijo, saj se je ta angažirala ob zahtevi za razpis referenduma, vtis na voliščih pa je, da je bila udeležba med mladimi množična.
Ko se je 19. maja – dan je bil deževen – pred državnim zborom zbrala skupina ljudi z zaščitnimi maskami na obrazih in škatlami v rokah, sta zbodla v oči dva detajla. Škatle, v katerih je bilo nekaj več kot 5000 podpisov z zahtevo za začetek uradnega zbiranja podpisov za sklic referenduma, so nosili mladi ljudje. Škatle so prenašale predvsem mlade ženske. V treh desetletjih večstrankarske demokracije še ni bilo političnega dogodka, ki bi ga tako močno zaznamovala mlada generacija. Medtem ko je politična elita obhajala 30-letnico osamosvojitve, je mladina zbirala podpise za referendum, organizirala fantastično mrežo prostovoljcev, tiskala nalepke in letake, prepričevala neodločene, snemala duhovita video sporočila, iskala zaveznike. In jih našla – denimo med taksisti.
Mladi abstinenti
Na spletni strani državne volilne komisije so dostopni podatki o volilni udeležbi po starostnih skupinah za obdobje po letu 2017.
Prvega referenduma o drugem tiru se je udeležilo nekaj več kot 20 odstotkov volilnih upravičencev. V skupini volivcev, starih od 18 do 30 let, je bila volilna udeležba 15,5-odstotna, v starostni skupini od 31 do 45 let pa celo za odtenek nižja. Najbolj množično so se referenduma o drugem tiru udeležili volivci, starejši od 60 let – delež starejših, ki so volili, je bil skoraj natanko še enkrat večji kot med najmlajšimi.
Leta 2017 je bila na predsedniških volitvah udeležba v drugem krogu malce manj kot 42-odstotna. Ob dilemi Borut Pahor ali Marjan Šarec je glasovalo 31 odstotkov mlajših od 30 let, v skupini volivcev, starejših ob 60 let, pa je glasovalo 53 odstotkov volilnih upravičencev.
Na parlamentarnih volitvah leta 2018 se je v najmlajši starostni skupini volitev udeležilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, v najstarejši starostni skupini pa nekaj manj kot 60 odstotkov. Podatek za celotno populacijo pove, da se je zadnjih parlamentarnih volitev udeležilo 52,6 odstotka upravičencev.
Zadnje volitve, volitve za evropski parlament, se z volilno udeležbo niso mogle kititi. Na volišča je prišlo manj kot 29 odstotkov volilnih upravičencev. Med najmlajšimi jih je glasovalo manj kot 18 odstotkov, med starejšimi od 60 let pa je volilo 41 odstotkov upravičencev.
Mladi na političnem odru
Ko se je v nedeljo zvečer trdo jedro gibanja, ki je zahtevalo razpis referenduma, zbralo v ljubljanskem lokalu Pritličje, sem prisotne vprašal, kdo med njimi je starejši od 30 let. Količina vode v nevihtnem oblaku je ravno dosegla kritično točko in se je ulilo. Tretjina je prikimala. Dve tretjini vodstva kampanje proti noveli zakona o vodah sta mlajši od 30 let. Rezultatov še niso poznali, a so se prešerno smejali, ker so bila volišča že zaprta, delo je bilo opravljeno.
Ko bo državna volilna komisija preštela vse glasove in ponudila statistično analizo udeležbe na referendumu o vodah, bo dejstvo o prihodu nove generacije kvantiicirano, vprašanje pa je na dlani: zakaj je generacija, ki se osamosvojitve niti ne more spominjati, stopila na politični oder? Skicirajmo: čista voda, ki je ne nadzirajo zasebniki, je vprašanje prihodnosti. Neoviran dostop do bregov rek in jezer ter morske obale je vprašanje prihodnosti.
Mobilizacijo mladih pa sta nedvomno povzročili še dve okoliščini: mladina je – ob prebivalcih domov starejših – v zadnjem letu plačala najvišjo ceno epidemije. In drugič: sistematične referendumske zvijače oblastne strukture so v mladi generaciji zbudile kljubovalnost.
Sistematične referendumske zvijače oblastne strukture so v mladi generaciji zbudile kljubovalnost.