Naliv preprečil slavje in izpral vse slabo
Kako naprej Pobudniki referenduma bodo načrte razkrili v prihodnjih dneh – Dokaz, da lahko nekaj naredijo tudi državljani
Nasprotniki novele zakona o vodah, ki je vsebovala dve nesprejemljivi izjemi za gradnjo v priobalnem pasu in celo na vodi, so si v Ljubljani le zaploskali, bolj prešerno proslavljanje referendumske zmage je preprečil naliv. Simbolično, so nekateri komentirali, izpralo je vse slabo, zdaj je čas za delo naprej.
Na vprašanje, kaj bo treba narediti zdaj, je več pobudnikov referenduma odgovorilo, da bodo to razkrili v prihodnjih dneh. Vsi pa menijo, da je o zakonu o vodah treba opraviti široko razpravo. Za predsednika Eko kroga Uroša Macerla je uspeh referendumskega glasovanja izjemno pomemben, saj se je v preteklih letih naposlušal tarnanja državljanov zaradi politike in države. »Z referendumom pa smo dokazali, da lahko nekaj naredimo tudi državljani,« pravi Macerl in dodaja, da smo opravili zrelostni izpit in v bistvu ugotovili, da smo mi država. »Verjeti v to, da bo vsaka štiri leta prišla neka politika in delala dobro za nas, je iluzija. Od tu naprej se mora spremeniti zlasti to, da morajo biti politiki za neumnosti, kakršne delajo, kaznovani na volitvah,« še pravi Macerl. Tudi druga stroka se strinja, da se vse začne in konča na voliščih.
V nekaj preteklih mesecih se je izkazalo, da v Sloveniji živijo solidarni ljudje, ljudje, ki se borijo za javno dobro, ki se borijo za naravo, in to je tudi za nas zmaga svoje vrste in upanje v teh mračnih časih. Ta referendumska kampanja je bila sestavljena iz veliko ovir, od tega, da nismo vedeli, kako bomo plačali račune, tega, da se je izkazalo, da nekateri ljudje ne morejo voliti, do tega, da preprosto smo prostovoljci, ki marsičesa ne znamo. A pridružili so se nam ljudje, bili so z nami po mestih in vaseh po vsej Sloveniji, in to je za nas nekaj najlepšega.
Upam, da je ta zgodba danes pokazala, da smo Slovenci kot volivci spregledali, da je treba včasih vklopiti lastno pamet, da se ne smemo pustiti spreti med sabo in da je treba pogledati, kaj je dobro za nas, in se aktivirati. Danes lahko vidimo, koliko srčnosti in energije, koliko različnih ljudi je delalo štiri mesece, da smo doživeli ta dan. Koliko ljudi je danes prvič prišlo na volišče, predvsem koliko mladih je danes prvič prišlo na volišče. Zdaj moramo delati za to, da bodo ti ljudje na prihodnjih volitvah in referendumih imeli čim boljšo možnost izbire. Največkrat te ni. Če bi vsi ti mladi že prej hodili na volišča, če bi to mlado, večstotisočglavo telo bilo bolj pri stvari, ne bi bili uspešni le na referendumu, imeli bi tudi drugačno politiko. Vse se začne in konča na voliščih. To sicer ni bil referendum o vodi. Potrebujemo nov zakon o vodi, a ne samo to, potrebujemo široko debato o okolju nasploh. Koliko okolja in narave smo pripravljeni dati industriji, koliko turizmu in drugim vrstam rabe. Mladi morajo to povedati, saj gre za njihovo prihodnost, mi pa moramo to strokovno podpreti, da ne bodo to kakšne bolj neuresničljive želje.
Referendum o noveli zakona o vodah se je ugrabil in zlorabil za druge cilje, tudi politične. Ljudje so odreagirali čustveno. Bodrilo in spodbujalo se jih je z nekimi pamfleti, ki nimajo zveze s samim namenom zakona, kako dodatno zaščititi priobalni pas, omejiti gradnjo in nameniti več denarja za vzdrževanje vodotokov. Ne glede na rezultat referenduma si bomo na ministrstvu vedno prizadevali za ohranjanje okolja in slovenskih voda. Potrudili se bomo na neki drug način zagotoviti ta denar za vzdrževanje vodotokov in preprečiti, da bi nam vode delale škodo, ko prestopijo bregove.