Poveljnik piratske ladjice pred Brusljem

V »normalnih« časih je imela Slovenija močno trgovsko mornarico, ki je plula po vseh morjih sveta.

Janši mirne vode niso bile nikdar všečne, zato je mirnodobno ladjevje prodal in začel zbirati ekipo za zasebno piratsko ladjico s srednjeveškim črnim kodeksom »udari, navali – usekaj, izpali«. V politiki se je učil kot »prodajalec« orožja, nato nakupovalec oklepnikov, nato je še ocenil ostale poklice tako temeljito, da je v času epidemije covida-19 že lahko nadomeščal različne ministre. Tako je doma postal neke vrste veliki knez z madžarskimi predpisi in s pomočjo domačega cerkvenega blagoslova uvedel vladavino »deli in vladaj«.

Ko je doma nekako utrdil svojo oblast s pomočjo črnih trobil in dveh glavnih ministrov, modrega Svinjskega pastirja in Plazečega vojaka, je njegova ladjica udarila nad Bruselj. Tam so ga pričakali evropski topovi zaradi kratenja osnovnih človekovih pravic v Kneževini Slovenski. Njegova glavna domača madeža sta bila na sodstvu in novinarstvu. S črno barvo ju je na silo hotel prepleskati. Ni se dal bruseljskim topovom. »V moji kneževini se v celoti spoštuje vladavina prava. Nobenega novinarja nimamo zaprtega. Edini novinar, ki je bil pri nas zaprt, danes tu stoji pred vami,« je spustil dimno zaveso zoper evropske topove. Zakaj dimno zaveso? Ni sedel zaradi novinarskega tvita, ampak zaradi suma prekupčevanja z orožjem.

Epilog: Če hočete gledati nadaljevanko, preberite basen o volku in sedmih kozličih. Tam se je volk vedno pretvarjal za poštenjaka, a svoje nravi ni spremenil.

Vinko Korošak,

Šempeter pri Gorici