Davek na nepremičnine povzroča slabo voljo
Čedalje glasnejše pobude za reformo davčne politike – Nasprotniki: Davčni pritisk je že tako prevelik
Štiri leta po klavrnem propadu zamisli o uvedbi davka na nepremičnine se na Hrvaškem vnovič pojavljajo »resne zamisli« o davku, ki je venomer, ko je bil govor o tem, povzročal slabo voljo in jezo. In zaskrbljenost; tudi med nekaj več kot 120.000 slovenskimi državljani, ki imajo po uradnih ocenah lastne nepremičnine na Hrvaškem.
Dejan Vodovnik
Zamisel o uvedbi davka na nepremičnine je nedavno potegnil iz formalina nekdanji vodja zagrebškega finančnega oddelka Slavko Kojić, ki je dejal, da bi »za zagotovitev prihodkov lokalni samoupravi nujno morali reformirati, posodobiti davčno politiko na ravni države ter uvesti davek na nepremičnine«. Oglasili so se finančni strokovnjaki, ki se skoraj strinjajo, da bi z davkom na nepremičnine – podobno ugotavljata tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropska centralna banka – države lahko pridobile do 2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar za države z repa razvojnih lestvic, kamor spada tudi Hrvaška, še zdaleč ni malo.
Nasprotniki uvedbe davka na nepremičnine se strinjajo, da je davčni pritisk na posameznike na Hrvaškem že tako enormen, zdaj naj bi še bolj izžel državljane, med katerimi jih kar 88 odstotkov živi v lastnih nepremičninah.
Zametki segajo v leto 2012
Državljani so bili slabe volje zaradi namere oblasti, da uvede davek na nepremičnine, že leta 2012, ko je vodil vlado zdajšnji predsednik Zoran Milanović, finance pa Slavko Linić. Oba sta si želela, da bi davek na nepremičnine vlada uvedla 1. januarja 2013.
Na hrvaškem finančnem ministrstvu so takrat odločno napovedali, da »bo novi zakon pravičen«, češ, saj bodo »lastniki več vrednih nepremičnin plačali višji davek«, hkrati so dodali, da je to eden od ključnih zakonov napovedane davčne reforme. O drugih podrobnostih so molčali; znano je bilo le, da bi se za nepremičnine v vrednosti od 100.000 do 200.000 evrov plačevalo davek v višini 0,5 odstotka vrednosti, za nepremičnine, dražje od 200.000 evrov, pa med 1 in 2 odstotkoma vrednosti. Dodatno naj bi obdavčili tudi premoženje, ki ni v uporabi, predvsem poslovne prostore, gradbena in kmetijska zemljišča, kar je razhudilo lastnike zemljišč v Dalmaciji, kjer imajo nekateri tudi več sto tisoč kvadratnih metrov lastnih površin, ki se prenašajo iz roda v rod.
Nova ureditev bi veljala tudi za tujce, ki imajo premoženje na Hrvaškem, med katerimi nepremičninski poznavalci omenjajo zlasti Italijane, Nemce, Avstrijce in Britance, ki naj bi imeli največ več vrednih nepremičnin. Še zdaleč pa ob napovedih uvedbe davka na nepremičnine niso pozabili na Slovence, ki naj bi imeli že leta 2012 po neuradnih podatkih približno 110.000 stanovanj, počitniških hiš in apartmajev, večinoma v hrvaški Istri in Kvarnerju, nekaj manj v Zagrebu in Dalmaciji. Od takrat do danes se je število nepremičnin v lasti slovenskih državljanov povečalo za dobrih 10.000.
Vladi so zagrozili z referendumom
Zaradi kaotičnega stanja v katastru ter različnega in nejasnega načina vrednotenja zazidljivih ter kmetijskih zemljišč je uvedba davka na nepremičnine romala v enega od predalov na finančnem ministrstvu. Tam je bila do leta 2017, ko je reformo davčne politike, vključno z uvedbo davka na nepremičnine, potegnila iz predala vlada Andreja Plenkovića, o davku pa je na glas spregovoril finančni minister Zdravko Marić. Takrat so se oglasili člani združenja hrvaških davkoplačevalcev Lipa ter zagrozili vladi z referendumom proti uvedbi davka, za kar so celo zbirali podpise. Vlada je predlog po tihem, toda nemudoma – umaknila.
• Države, ki bi uvedle davek, bi pridobile do 2 odstotka BDP.
• Vlada je že dvakrat spravila zakonski predlog v predal.
• Slovenci imajo nepremičnine zlasti v hrvaški Istri in Kvarnerju.