Irena Debeljak

Rodila se je leta 1942 v Ljubljani, njen oče Albert (bolj znan kot Ali) Dermelj je bil po drugi svetovni vojni eden vodilnih slovenskih violinistov in glasbenih pedagogov. V njeni širši družini je bilo več odličnih glasbenikov in tudi naravoslovcev. Poleg zdravnikov še kemiki, med njimi Maks Samec, prvi direktor Kemijskega inštituta in rektor ljubljanske univerze. Tudi Debeljakova je zgodaj pokazala glasbeno nadarjenost, a se je odločila za študij farmacije na tedanji fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na ljubljanski univerzi. Po praksi v lekarni je naredila strokovni izpit, nato pa si je pridobila še izobrazbo za vodstveno delo v zunanji trgovini na področju farmacije, kar je opravljala vse od leta 1968 do upokojitve tri desetletja pozneje. Najprej v veledrogeriji Kemofarmacija, nato v poslovni skupnosti IRIS, v veledrogeriji Salus ter ljubljanskem zastopništvu in poznejši ljubljanski podružnici družbe Hoffmann-La-Roche LTD Basel. Po upokojitvi je ostala delovno aktivna, le da na novih področjih. Šest let je pomagala kot farmacevtka v lekarnah, 14 let se je ukvarjala z bioresonanco, pred tem pa farmacevtom izborila status zdravstvenih delavcev, ki jim omogoča takšno dejavnost. Ves čas je aktivna tudi v Slovenskem farmacevtskem društvu, za kar je lani prejela ugledno stanovsko Minařikovo priznanje.