Zaščita avtorskih pravic po francosko
Zaščita avtorskih pravic Tehnološkega velikana je visoka globa doletela zaradi izrivanja konkurence iz medijev
Francija je Googlu naložila pol milijarde evrov kazni zaradi izrivanja konkurence iz medijev.
Francija je oglobila tehnološkega velikana Google s pol milijarde evrov kazni zaradi izigravanja zakonodaje na področju avtorskih pravic medijev. Alphabet, kot je uradno ime upravljavca spletnega brskalnika, mora v dveh mesecih predstaviti predlog, kako bo medijem in drugim izdajateljem plačeval za uporabo njihovih vsebin. Če Google ne bo sestavil predloga plačila, mu grozi 900.000 evrov kazni za vsak dan zamude, poroča Reuters. Podlaga za kazen je direktiva o avtorskih in drugih sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki jo je EU sprejela leta 2019. Francija je bila prva država, ki je to direktivo vnesla v svojo zakonodajo. Poleg nje je to storilo še sedem držav EU, med njimi pa še ni Slovenije.
Omenjena direktiva ureja področje avtorskih pravic. Ker spletni velikani služijo s prodajo avtorsko zaščitenih vsebin, morajo, poenostavljeno povedano, za te plačati.
Google se je zaradi sprejete direktive že pred časom začel pogajati s francoskimi mediji, a dogovor, kot kaže, ni bil sprejet. Francoski mediji Apig (Alliance de la presse d'information générale), SEPM (Le Syndicat des Éditeurs de la Presse Magazine) in AFP so obtožili Alphabet, da se noče pošteno pogajati o ustreznem nadomestilu za uporabo njihovih vsebin, in francoski varuh konkurence je sprožil postopek za zaščito trga. Še spomladi je Reuters povzemal, da bodo francoski mediji prejeli okoli 20 milijonov evrov.
Spletni portali služijo s prepoznavnostjo
Google, Facebook in drugi spletni portali izkoriščajo velike spremembe medijskega prostora. Če so bralci na prelomu tisočletja večino novic izvedeli iz časopisov, s televizije in radia, jih zdaj večina dogodke spremlja na spletu. To so izkoristili predvsem tehnološki velikani, ki po eni strani z na videz poceni oglaševanjem pobirajo prihodke medijem, po drugi pa jim zaračunavajo za prepoznavnost oziroma izpostavljenost na iskalnih platformah. Prihodki teh zato usihajo in medijski prostor se vse bolj oži.
Tako Google kot Facebook imata novičarski portal. Seveda nobeden od njiju ni medijska hiša, ampak le posredujeta bralcem prilagojene novice medijev in drugih informacijskih portalov. Novičarski portal ni nič drugega kot iskalnik, specializiran za iskanje novic. Tehnološki velikani prihodke ustvarjajo z oglasnimi prihodki portala, hkrati pa jim plačujejo tudi mediji, da so njihove novice bolj izpostavljene (pogosto mediji to plačajo z odstopom oglasnega prostora na spletnih straneh).
Avstralija načela smetano tehnoloških velikanov
Evropska direktiva je v resnici še dokaj skromna v primerjavi s potezo regulatorja trga v Avstraliji. Ta je namreč februarja ugotovil, da Facebook in Google izkoriščata svoj tržni položaj, zato je z zakonom omejil moč spletnih velikanov. Po novih predpisih morata Google in Facebook (pa tudi drugi, če bo regulator ugotovil izkoriščanje tržne moči) z mediji skleniti tržne pogodbe in jim plačevati za novice, ki jih objavljata. Ker imajo tehnološki velikani premoč na trgu, zakonodaja določa minimalne pogoje oziroma najnižjo ceno. Facebook je v protest proti novi zakonodaji za nekaj dni zamrznil facebook portale avstralskih medijev in tudi informacijske portale Avstralije.
Poteza se Facebooku ni izšla. Google je v Avstraliji sprejel nove pogoje in se že pred sprejetjem zakonodaje dogovoril z večino glavnih medijev. Dodajmo še, da je avstralska zakonodaja bistveno strožja od direktive EU in avstralski mediji na podlagi te zakonodaje prejmejo nekajkrat več za uporabo avtorsko zaščitenih vsebin.
Priprava na globalni davek
A trženje medijskih vsebin je le majhen del posla tehnoloških velikanov, kot so Google, Facebook, Amazon in Apple. Veliko bolj bo nanje vplivala napovedana uvedba globalnega davka, ki naj bi bil uveljavljen z letom 2023. Tega so najprej podprli v okviru združenja sedmih najbogatejših držav (G7), nato je k načelnemu dogovoru v organizaciji OECD pristopilo več kot 130 držav, končno obliko pa bodo, kot kaže, sestavili do oktobra v okviru združenja G20. Dogovor bo omogočal posameznim državam, da obdavčijo prihodke, ki jih tehnološki velikani ustvarijo v posamezni državi, a tam ne prikazujejo dobička, ki ga s prodajo ustvarijo. Če bo dogovor sprejet, se bodo po oceni OECD davčni prilivi globalno povečali za okoli 150 milijard evrov, pri čemer se bo okoli 100 milijard evrov davka prerazporedilo med države, v katerih tehnološki velikani v resnici ustvarijo prihodek.
• Francoski regulator ocenil, da ima Google monopolni položaj v medijih.
• Direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah je do zdaj sprejelo osem držav EU.
• Slovenija direktive iz leta 2019 še ni implementirala.