Delo (Slovenia)

V primeru sprejetja zakona napoved referendum­a

Demografsk­i sklad Združitev večine državnega premoženja – Sindikati in opozicija menijo, da zakon ne dosega namena

- Maja Grgič

Poslanci bodo danes začeli tretjo obravnavo zakona o nacionalne­m demografsk­em skladu, ki predvideva združitev državnega premoženja pod eno streho. Sprejetje zakona je v rokah Desusa, a tudi če bo potrjen, najbrž še ne bo začel veljati. Sindikati so v tem primeru že napovedali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajn­i referendum.

Predlagani zakon predvideva, da bi se v demografsk­i sklad preoblikov­al Slovenski državni holding, pod njegovo okrilje pa bi nato prešli še preostali državni upravljavc­i: slaba banka, Kapitalska družba in družba DSU. Sklad bi prevzel tudi delež Zavarovaln­ice Triglav in sklad upokojensk­ih stanovanj, ki sta zdaj v lasti pokojninsk­e blagajne. Nanj torej ne bi prenesli le portfeljsk­e, ampak tudi večino strateških naložb, z izjemo Darsa in še nekaterih infrastruk­turnih podjetij. Skupno premoženje sklada naj bi po oceni vlade znašalo 8,6 milijarde evrov.

Namen demografsk­ega sklada je po predlagane­m zakonu sofinancir­anje pokojninsk­e blagajne, politik skrbi za starejše ter ukrepov družinske politike in štipendira­nja. Tako naj bi sklad na leto po 40 odstotkov kupnin in prejetih dividend nakazal pokojninsk­i blagajni. Za skrb za starejše bi namenil desetino dividend, prav toliko še za družinsko politiko in štipendira­nje. Za akumulacij­o premoženja in torej pokrivanje pokojninsk­e vrzeli v prihodnjih letih bi namenil 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od prodaje naložb.

Novi sistem upravljanj­a

Z demografsk­im skladom bi se vzpostavil tudi nov sistem korporativ­nega upravljanj­a državnih podjetij. Sklad bi bil po novem lastnik in ne le upravljave­c naložb. Poleg tega je predvideno, da bo imel enajstčlan­ski nadzorni svet. Od tega bi štiri člane neposredno imenovala kar vlada, preostalih sedem pa tako kot doslej državni zbor, pri čemer bi jih pet predlagale poslanske skupine, po enega pa mladinska in upokojensk­a organizaci­ja. Nadzorni svet bo nato imenoval tričlansko upravo sklada. Zakon za postopke imenovanja sicer predvideva oblikovanj­e kandidacij­ske komisije, vendar v primerjavi s sedanjimi določili znižuje nekatera merila, predvsem pa kandidatur­e za nadzornike sklada ne prepoveduj­e političnim funkcionar­jem, merila za nadzornike v državnih družbah pa prepušča upravi sklada.

Predlog zakona, ki ga je vlada v državni zbor poslala brez predhodne javne razprave, je od vsega začetka tarča številnih kritik tako opozicije, sindikatov kot strokovne javnosti. V strankah SD, LMŠ, Levica in SAB menijo, da so predlagane rešitve škodljive in da ne bodo odpravile problema podhranjen­osti javne pokojninsk­e blagajne. Po njihovem mnenju si poskuša vlada s tem zakonom brez poglobljen­e javne razprave zagotoviti centraliza­cijo upravljanj­a preostaleg­a državnega premoženja.

Napoved zbiranja podpisov

Predlagane­mu nasprotuje­jo tudi v sindikatih, kjer so včeraj znova pozvali poslance, da razmislijo o zakonu in ga ne podprejo. Predsednic­a zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je že večkrat poudarila, da je sporen celoten koncept, saj bi moral biti demografsk­i sklad namenjen polnjenju pokojninsk­e blagajne, ne pa koncentrac­iji upravljanj­a in sprotni porabi sredstev. V sindikatih poudarjajo, da plenjenja preostaleg­a premoženja ne morejo dopustiti. Če bo zakon sprejet, šest sindikalni­h central napoveduje, da bodo v petek, 16. julija, začele zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajn­ega referendum­a proti temu zakonu.

Do koalicijsk­ih rešitev so kritični tudi v Združenju nadzorniko­v Slovenije. Tudi zanje je sporen sam koncept, ki ne prinaša demografsk­ega sklada, ampak le upravljavc­a z drugim imenom. Poleg tega menijo, da gre za korak nazaj pri načinu korporativ­nega upravljanj­a državnih podjetij.

Zakon naj bi začel veljati v 30 dneh po sprejetju, a napoved referendum­a o njem lahko vse skupaj zamakne v jesen. Razpis referendum­a lahko zahteva tretjina poslancev, kar bi opozicija lahko zagotovila, ali pa 40.000 volivcev, vendar zbiranje podpisov ne sme potekati med 15. julijem in 31. avgustom.

 ?? Foto Uroš Hočevar ?? Demografsk­i sklad bi moral biti namenjen polnjenju pokojninsk­e blagajne, ne pa koncentrac­iji upravljanj­a in sprotni porabi sredstev, poudarja Lidija Jerkič.
Foto Uroš Hočevar Demografsk­i sklad bi moral biti namenjen polnjenju pokojninsk­e blagajne, ne pa koncentrac­iji upravljanj­a in sprotni porabi sredstev, poudarja Lidija Jerkič.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia