Enooki samec – kralj Kočevskega roga
Spremljanje risov V sezoni 2020–2021 na podlagi posnetkov s fotopastmi našteli 22 odraslih risov in osem mladičev
Risji samci imajo raje selfije kot samice, je trivialna, a zabavna ugotovitev spremljanja risov z avtomatskimi kamerami v slovenskih gozdovih. Precej uporabnejša ugotovitev za varstvo te ogrožene vrste pa je, da je bilo v sezoni 2020–2021 na posnetkih s kamer prepoznanih 22 odraslih risov in osem mladičev, kar je največ mladičev do zdaj. Med njimi so bili tudi trije mladiči Teje in Goruja.
Sistematični monitoring risov s fotopastmi v Sloveniji poteka od leta 2018, zato še ni mogoče govoriti o trendih. Vseeno pa na podlagi zanesljivih informacij raziskovalci opažajo, da je domača populacija risov v Dinaridih razmeroma stabilna, hkrati pa je dovolj prostora za rise, doseljene v projektu Life Lynx z namenom okrepitve dinarsko-jugovzhodne alpske populacije, ki ji grozi izumrtje zaradi posledic parjenja v sorodstvu,« je povedala vodja monitoringa risov z Zavoda za gozdove Urša Fležar.
Monitoring s fotopastmi je pri risih osnovna metoda za spremljanje razširjenosti in številčnosti, saj je posamezne rise mogoče prepoznati po unikatnem vzorcu na kožuhu; ti so njegov prstni odtis. Raziskovalci so v sodelovanju z lovci monitoring izvedli med koncem avgusta lani in začetkom aprila letos, kar je obdobje, prilagojeno risjemu biološkemu ciklu. Konec avgusta se mladiči začnejo premikati s samicami, do aprila pa se konča parjenje. Kamere so postavili na 158 lokacijah znotraj 49 lovišč. Večino lokacij so izbrali lovci, ki najbolje poznajo teren, nekaj pa so jih našli tudi z zimskim sledenjem. Posneli so več kot 45.000 fotografij živali, ris je bil prisoten na 359 fotografijah ali manj kot odstotku vseh.
Večino posnetih risov so raziskovalci poznali že iz prejšnje sezone (18), med njimi sta bila tudi oba lansko sezono dokumentirana mladiča. Posneli so se tudi vsi risi, ki nosijo telemetrično ovratnico razen Maksa, dodatno pa so pridobili fotografije odraslega risa, ki je bila posneta na fotopast v lasti lokalnega lovca z območja Dinaridov. Skupaj je bilo na območju slovenskih Dinaridov v risjem letu 2020–2021 najmanj 24 odraslih risov.
V Alpah, kamor so letos doselili pet risov iz Slovaške in Romunije, monitoringa s fotopastmi še niso začeli izvajati, vendar se na novo ustanovljena povezovalna populacija drži blizu območja izpustov, zato je te rise mogoče prišteti k skupnemu minimalnemu številu odraslih risov, prisotnih v Sloveniji.
V Liki so jih našteli petdeset
Po treh letih intenzivnega fotomonitoringa raziskovalci nekatere rise že precej dobro poznajo. Takšen je teritorialni samec iz Kočevskega roga, ki je drugi najpogosteje fotografirani ris v slovenskih Dinaridih. »Risa poznamo že od leta 2017, ko je njegove fotografije posredoval lokalni lovec. S fotografij iz treh sezon spremljanja na različnih lokacijah vemo, da ima zelo velik teritorij in da se ta prekriva tudi s teritorijem najmanj ene samice, ki pa se ne fotografira tako rada,« se pošali Fležarjeva. »Samec je očitno že dolgo prisoten na tem območju in s fotografij vidimo, da je dobrega zdravja – razen da je brez enega očesa. To ga očitno ne ovira, četudi je vid za risa zelo pomembno čutilo. Kljub hibi je prepričljivo kralj Kočevskega roga,« pravi Fležarjeva.
Risi v Sloveniji so le majhen del dinarske populacije, ki sega do BiH, in šteje nekaj sto živali. Za poznavanje dinamike celotne risje Dinarske populacije je treba upoštevati vsaj še razmere na Hrvaškem. Hrvaški partnerji projekta
Life Lynx poročajo, da so na podlagi 9000 pregledanih posnetkov iz fotopasti na območju Like prepoznali okoli 50 odraslih risov in zaznali osem mladičev. V BiH monitoringa pa risov še ni.
Slovenija ima po besedah Urše Fležar pomembno vlogo predvsem pri vzpostavitvi povezovalne populacije v Alpah. Prizadevanja partnerjev v projektu Life Lynx in širše so usmerjena v to, da bi se dinarska populacija risov prek slovenskih Alp srednjeročno povezala z osrednjo alpsko populacijo v Švici in Franciji, kar bi omogočilo premešanje genov in ohranitev zdravja populacije. Da je Dinaride mogoče povezati z Alpami, je pokazal ris Maks s svojim izletom z Menišije na Gorenjsko.