V UKCL manj posegov kljub višji ceni
Rinoplastika V splošnih bolnišnicah opravijo več operacij nosu kot v največji
Kaj je vzrok, da je treba na rinoseptoplastiko v ljubljanskem UKC čakati deset let, in kako je mogoče, da so letos veliko več takšnih operacij kot v naši največji zdravstveni ustanovi, kjer so jih naredili 16, opravili v mariborskem kliničnem centru (67) ter splošnih bolnišnicah Celje (31), Izola (27) in Novo mesto (103)?
V ljubljanskem kliničnem centru pravijo, da gre pri rinoseptoplastiki za velik razkorak med plačilom in časom, ki je potreben za poseg. »Za okvirno primerjavo: enako ocenjen drug poseg na nosu lahko izkušeni kirurg opravi v pol ure. Za povprečno rinoseptoplastiko pa potrebuje od 130 do 180 minut.«
Iz navedenega bi lahko izhajalo, da raje opravljajo lažje posege, za katere so plačani isto ali bolje, a tega ne smejo. UKC je namreč dolžan voditi čakalni seznam, kar pomeni, da zaradi cenejšega posega ne sme obravnavati pacienta v kasnejšem terminu, temveč skladno z njegovo uvrstitvijo na seznam in glede na stopnjo nujnosti. V nasprotnem bi kršili pacientove pravice. Po izkušnjah zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so večletne čakalne dobe praviloma posledica neustrezne organizacije dela ali pomanjkanja kadra pri izvajalcu.
Ustavljeni zaradi covida-19 in anestezije
Cena skupine primerljivih primerov (SPP) – rinoplastika znaša v ljubljanskem UKC 1571 evrov, kar je zaradi dodatka za terciarno dejavnost skoraj 40 odstotkov več kot v
V največji zdravstveni ustanovi so zaradi dodatka za terciar bolje plačani, a delajo manj rinoplastik kot drugje in imajo zaradi tega tudi daljše čakalne dobe. drugih bolnišnicah. Zaradi tega teh posegov izvedejo manj kot v nekaterih drugih bolnišnicah. Medtem ko se v UKC na rinoseptoplastiko čaka deset let, se v SB Novo mesto od treh mesecev do največ enega leta. Je pa res, da so v Novem mestu kirurgi med epidemijo delali skoraj normalno, medtem ko v Ljubljani pravijo, da operacij pri bolnikih z rakom ni bilo mogoče izvajati celotnega rednega programa. Zaradi omejenih možnosti anestezije so morali pred več leti omejiti število mest za posege pri stanjih, ki ne ogrožajo bolnika. S preusmeritvijo osebja za potrebe covida-19 se takšen trend stopnjuje, so pojasnili.
Operacije nosu ZZZS zadnjih nekaj let plačuje količinsko neomejeno, nacionalna stroškovna analiza pa je za rinoplastiko (z/brez turbinektomije) pokazala, da bi morala biti utež za obračun 0,49 namesto sedanje 0,84. Na tej podlagi bi torej morala biti nova cena nižja, kot je danes, in bi UKC namesto 1571 evrov prejel 1480 evrov. Ni čudno, da so prav tam lani najbolj nasprotovali predlogu ZZZS za celovito prenovo vseh cen bolnišničnih posegov, saj bi na leto prejeli skoraj 8 milijonov evrov manj.
Rinoplastika lahko vključuje več različno zahtevnih operacij nosu, ki se seveda med seboj stroškovno razlikujejo, a je cena posameznega SPP vedno določena kot povprečje, s čimer so pokriti vsi stroški tako manj kot bolj zahtevnih rinoplastik.
Neetično in nesprejemljivo stanje
Kako dolgo je še etično čakati na operacijo? »Tudi drugače se lahko vprašamo, kakšen smisel ima zdravstvo pri tako dolgih čakalnih dobah,« je dejal Božidar Voljč, predsednik republiške komisije za medicinsko etiko. Sistem, ki dopušča izjemno dolge čakalne dobe, je po njegovih besedah zelo neetičen. »Nekaj je korenito narobe in to je treba spremeniti, da bo sistem pravičnejši.« Bistvo javnega zdravstva je v enaki dostopnosti za vsakogar, je dodal. »Če prideš na vrsto šele po desetletju čakanja, o dostopnosti ni več mogoče govoriti. Že leto dni je lahko predolga čakalna doba – odvisno od stanja posameznika.« Obstajajo razlogi za to, ki Voljču niso znani: »A s kateregakoli vidika gledamo, je to nesprejemljivo in zahteva sistemske pristope.«
Marjeta Kuhar, ki o dostopnosti do zdravstvenih storitev pripravlja doktorat, je za Sobotno prilogo povedala, da če slediš načrtu in realizaciji, so problemi dostopnosti vsako leto večji. Financiranje operacij nosu, ust, ušes in grla – ZZZS ne ločuje med posameznimi posegi – ne sledi potrebam prebivalstva. Storitev se ne kupuje aktivno in kar nekaj je bilo zgrešenih investicij v skrajševanje čakalnih dob namesto v skrajševanje vrst nedopustno čakajočih.
• ZZZS: Dolge čakalne vrste posledica slabe organizacije.
• Marjeta Kuhar: Vrste bodo krajše, ko bo ZZZS kupec storitev.
• Voljč: Sistem, ki dopušča dolge čakalne dobe, je neetičen.