Obdavčiti dediščino ali ne, to je zdaj vprašanje
Nemčija Desetina dedičev si razdeli kar polovico podedovanega premoženja
Obdavčitev dediščine je znotraj davčnih programov ena od pomembnih tem v predvolilni Nemčiji. Ker so premoženjske razlike med Nemci ene od največjih med razvitimi državami in ker dedovanje te razlike še povečuje, se vrstijo pozivi k reformi davka na dediščino. V davčni zakonodaji je namreč predvidenih veliko izjem, kot je na primer dedovanje znotraj ožje družine in za družinska podjetja, zaradi česar realna stopnja davka na dedovanje v Nemčiji znaša le okoli 3 odstotke, proračun pa od tega pobere le okoli 0,5 odstotka davkov. dopisnica iz Frankfurta
Včeraj so Nemci zaznamovali dan tako imenovane davčne svobode. Na ta dan zaposleni prenehajo delati za državo in začnejo delati zase. Povprečna davčna stopnja na dohodke v Nemčiji torej znaša nekaj več kot 50 odstotkov. A prihodki od dela še zdaleč niso edini ali sploh način, kako preživeti in si ustvariti premoženje. Ker se vrstijo opozorila, da se ekonomske razlike v nemški družbi večajo zaradi dedovanja, je ena od predvolilnih tem tudi reforma obdavčitve dediščine.
Družinska podjetja na udaru
V nemški davčni zakonodaji je na področju dedovanja namreč veliko izjem, zaradi katerih dediči ne plačajo davka, četudi podedujejo več milijonov evrov vredno premoženje v obliki nepremičnin ali podjetij. Razlog za to sega v čas povojne obnove in je povezan tudi z bogato tradicijo družinskih podjetij, ki predstavljajo kar 90 odstotkov podjetij v državi.
To je tudi eden od razlogov, da bo na tem področju težko doseči spremembe. Zlasti zato, ker so obdavčitev dedovanja podjetij že spreminjali leta 2016, in to tako, da so se pogoji za dediče nekoliko zaostrili. V to je takratno vlado prisililo ustavno sodišče, ki je razsodilo, da nemška davčna zakonodaja neupravičeno daje prednost dedičem podjetij. V združenju družinskih podjetij so opozorili, da bi nove spremembe, ki bi prinesle višjo obdavčitev za dediče družinskih podjetij, vodile v manjšo konkurenčnost nemškega gospodarstva. Kot pravijo, nemška podjetja že danes plačujejo nadpovprečno visoke davke, in če bi temu dodali davek na dediščino, bi se razmere še poslabšale.
Premožni še premožnejši
Na drugi strani kritiki opozarjajo, da se premoženjske razlike v državi večajo predvsem zaradi dedovanja. V Nemčiji na leto v obliki dediščine zamenja lastnika okoli 400 milijard evrov premoženja, od česar državni proračun pobere slabih 8 milijard evrov davka. Premoženje gospodinjstev se je v zadnjih dveh desetletjih po podatkih nemškega inštituta za gospodarstvo DIW podvojilo na okoli 13.800 milijard evrov. Najbolj izstopa dejstvo, da si zgornjih 10 odstotkov prejemnikov dediščine razdeli kar polovico podedovanega premoženja. Ob dejstvu, da najbogatejših 10 odstotkov Nemcev tudi sicer obvladuje 60 odstotkov premoženja, je jasno, da to povečuje premoženjsko neenakost v državi. Na DIW so zato opozorili, da dediščina povečuje absolutno premoženjsko neenakost in da bi zato sistem morali reformirati.
Kako, je drugo vprašanje. Vse stranke od CDU do Levice v predvolilnih programih predlagajo reformo davčnega sistema in nekatere tudi spremembe za dediščino in na splošno za premoženje. V SPD bi uvedli minimalno stopnjo davka na dediščino in znova uvedli davek na premoženje. Podobno razmišljajo v Levici pa tudi v stranki Zeleni. Takšnim idejam nasprotujejo v liberalni FDP, ki tudi sicer zagovarja zniževanje davkov za vse, in v CDU. Iz vrst konservativnejših ekonomistov je slišati tudi zamisli o uvedbi enotne davčne stopnje za vse oblike dediščine, kar bo bržčas neizvedljivo, saj bi to vplivalo prav na družinska podjetja.
• Premoženje gospodinjstev se je v dveh desetletjih podvojilo.
• Desetina najpremožnejših ima v lasti 60 odstotkov premoženja.
• Nemčija z obdavčitvijo dediščine pobere le 0,5 odstotka davkov. 3 odstotke znaša efektivna davčna stopnja na dediščino v Nemčiji