Pomanjkanje kadrov in težko pridobivanje materialov ovirata rast
Kovinska industrija Pojdetja opozarjajo na nerazumno dolge administrativne postopke pri zaposlovanju tujcev
Trg za večino podjetij slovenske kovinske industrije raste bolje od pričakovanj. Podjetja želijo izkoristiti priložnosti, pri tem pa se srečujejo s pomanjkanjem usposobljenih kadrov in težavnim zagotavljanjem vhodnih materialov. Če nam v danih okoliščinah ne bo uspelo izpolniti pričakovanj kupcev, lahko te omejitve celo ogrozijo naš obstoj, opozarja Janja Petkovšek, direktorica Združenja kovinske industrije.
Kovinska industrija je lani ustvarila 8,8 milijarde evrov prihodkov oziroma 29 odstotkov realizacije predelovalnih dejavnosti. Prihodki panoge so v lanskem epidemičnem letu upadli za desetino. »To je mnogo več, kot bi si želeli, a obenem manj, kot so napovedovale projekcije marca lani,« ugotavlja Janja Petkovšek z Gospodarske zbornice Slovenije.
Dolgi postopki za zaposlitev tujcev
Aleš Bizjak, ki vodi žirovsko družbo Poclain Hydraulics, pravi, da so prve znake okrevanja zaznali lansko jesen, rast povpraševanja pa se je zaradi krepitve tržnega deleža njihovih kupcev, ki sodijo večinoma med večja vodilna globalna podjetja, ter preteklih uspešnih razvojnih projektov novih proizvodov močno okrepila tudi letos in se bo predvidoma nadaljevala tudi v letu 2022. Letos glede na lani pričakujejo okoli 30-odstotno last, po pričakovanjih pa bodo presegli tudi rekordni leti 2018 in 2019. »Naša največja skrb je zagotoviti kapacitete, s katerimi bomo lahko uresničevali načrte za rast in zadostili povečanemu povpraševanju trga, saj lahko v nasprotnem primeru pomanjkanje naših namenskih izdelkov povzroči celo zaustavitev proizvodnih linij naših kupcev za daljše obdobje.« Opozarja na pomanjkanje kadra, pri čemer sta ključni težavi šibak lokalni bazen razpoložljive delovne sile in nerazumno dolgi administrativni postopki pri zaposlovanju tujcev: »Ti zahtevajo takojšnjo odzivnost in izboljšave, saj na dovoljenja čakamo od tri do štiri mesece, kar je res nedopustno. Imamo dobre proizvode, dostop do trgov, kapital za perspektivne investicije in kompetenten strokovni kader, vendar pa je omejena razpoložljivost delovne sile glavna ovira za rast podjetja in tudi naših dobaviteljev v lokalnem okolju. Žal bodo te težave še dodatno poglobili negativni demografski trendi v Sloveniji.«
Rekordno dolgi dobavni roki
Tudi direktorja Gostola TST Mateja Koglota skrbi pomanjkanje ustreznega kadra, zlasti kvalificiranih delavcev za proizvodnjo, in pogreša fleksibilnost pri zaposlovanju tujcev. V Gostolu TST opozarjajo, da velike in nepredvidene podražitve vhodnih materialov in zamude pri njihovi dobavi močno obremenjujejo uspešno poslovanje podjetja, ki sicer širi obseg dela.
Dobavni roki vhodnih materialov so rekordno dolgi. Jeklo, baker, aluminij, nerjavno jeklo in legirni elementi pa so se v prvem polletju podražili za polovico, ugotavljajo nabavniki v kovinski industriji.
V zreškem podjetju GKN Driveline Slovenija pa ugotavljajo, da se posledice natrganih logističnih verig kažejo v nepredvidljivih dobavah, zlasti iz Azije, negotovost je postala del njihovega vsakdanjika. »Kupci, končni proizvajalci avtomobilov, ustavljajo svoje montažne procese za krajša in tudi daljša obdobja, kar nam vsem dobaviteljem povzroča preglavice pri organizaciji lastne proizvodnje in logističnih procesov,« še pojasnjuje direktor Andrej Poklič.
Ključni sta digitalizacija in avtomatizacija
V podjetjih tudi poudarjajo, da so usmerjeni v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je pandemija še pospešila. Pri tem pa v Gostolu TST opozarjajo, da kot veliko podjetje pogosto izpadejo iz razpisov, ki podpirajo uvajanje digitalnih rešitev.
Podjetja, ki so ves čas osredotočena na izboljšave, prilagoditve, optimizacijo stroškov ter na povečanje produktivnosti poslovanja, se nenehno prilagajajo spremembam in volatilnim trendom, da bi v konkurenčnih okoljih pravočasno prepoznala in zmanjševala morebitna tveganja, pravi Janja Petkovšek: »V tej smeri novi pristopi terjajo razvoj novih poslovnih modelov z ustrezno organizacijo procesov in uvajanjem novih inovativnih tehnoloških rešitev, s katerimi lahko podjetja s pametnimi tehnologijami in interdisciplinarnimi inovativnimi koncepti dosegajo želene poslovne načrte. Avtomatizacija in digitalizacija sta ključni sredstvi za povečanje fleksibilnosti. Pomembno je tudi zaupanje investitorjev v sposobnost zagotavljanja nadaljnje rasti v slovenski kovinski panogi.«
• Težave bodo še poglobili negativni demografski trendi.
• Novi pristopi terjajo razvoj novih poslovnih modelov.
• Velika podjetja izpadejo iz razpisov za digitalizacijo.