Poživila z našega vrta
Ko razmišljate, kaj jesti, morate tako kot pri vseh stvareh v življenju uporabiti zdravo pamet, pravi Michael Pollan, ameriški profesor in pisec knjižnih uspešnic o hrani. Nekaj njegovih knjig je prevedenih tudi v slovenščino. V manifestu V obrambo
hrani piše o tem, da so prehranjevalne navade v zahodnem svetu slabe in da jih oblikujejo predvsem velike korporacije. Zato nikar ne jejte stvari, v katerih so sestavine, ki imajo tako zapletena in dolga imena, da jih otrok ne zna prebrati, uči Pollan. To namreč ni hrana, pravi. Je pa res, da znajo takšna živila zelo dobro oglaševati; za korenček nihče ne bo delal oglaševalske kampanje. Profesor meni, da je zdravo prehranjevanje čisto preprosto: »Jejmo tako, kot so jedle naše babice: veliko zelenjave, zelo malo sladkarij, nič hitre hrane in predvsem – ne jejmo preveč.« Pollan je več kot pet let proučeval zgodbo o
hrani v ZDA. Raziskoval je zgodovino industrijske proizvodnje zelenjave in mesa, ki je danes velikanski in dobro podmazan stroj ter milijardni posel. V tej zgodbi je spoznal toliko slabih reči,
da si je hrano začel pridelovati sam. Na vrtu se združijo različne identitete sodobnega človeka – potrošnika, ekologa, proizvajalca in državljana, uči Pollan.
Kasneje je v knjigah preučeval tudi to, kaj vse se dogaja v človeških možganih, kadar smo pod vplivom LSD in psilocibina, kako ta droga pomaga pomiriti na smrt bolne ter umirajoče in da bi morala biti v takšnih primerih dostopnejša bolnikom, seveda pod nadzorom zdravnikov. O vplivu LSD na možgane namreč vemo zelo malo.
Pred kratkim je v ZDA izšla njegova nova knjiga, v kateri piše o tem, kako lahko rastline (zelišča) in gobe vplivajo na naše možgane. Opij je na primer poskušal pridelati kar na lastnem vrtu, o tem, ali mu je uspelo, ne izvemo veliko, saj mu je odvetnik predlagal, naj to zgodbo iz knjige raje izpusti, da ne bo imel težav s policijo. Opisuje, katere rastline, ki rastejo na vrtu, so lahko tako učinkovite kot protibolečinske tablete in katere nas uspešno umirijo. Prepričan je, da industrijske revolucije ne bi bilo brez čaja in kave, ki sta bila poživilo za delavce. Knjiga je mešanica zgodovine, spominov in znanstvenih ugotovitev.