Štirje dnevi za delo, peti za kulturo
Evropsko okrevanje Kulturnemu sektorju se je lani promet zmanjšal za več kot 30 odstotkov, skupaj za 199 milijard evrov
Odbor za kulturo in izobraževanje evropskega parlamenta je objavil osnutek poročila z naslovom Položaj umetnikov in okrevanje kulturnega sektorja v EU, razkrivajoč vse odtenke bruseljske raznolikosti ob razumevanju sektorja, ki predstavlja od štiri do sedem odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda in 8,7 milijona delovnih mest. Minister za kulturo Vasko Simoniti pa je v torek v Bruslju odboru predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja s področja kulture in avdiovizualnega sektorja.
Igor Bratož
V Bruslju so ocenili, da je sektor lani izgubil več kot 30 odstotkov prometa, skupaj za 199 milijard evrov. V predlogu poročila je mnenje, da je pandemija razkrila šibke točke kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Samozaposlovanje je v sektorju dvakrat višje kot v celotnem gospodarstvu. Ukrepi, ki so jih države članice sprejele za podporo, se močno razlikujejo, predlagani poudarjajo potrebo po stalni javni in zasebni inančni podpori sektorju. Eden od njih poziva komisijo, naj predlaga evropski status umetnika, drugi omenja uvedbo štiridnevnega delovnega tedna, da bi tako ljudje imeli več časa za uživanje v kulturi.
Minister Simoniti je kot spodbudno ocenil določilo, da morata biti v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost v kulturi zagotovljena najmanj dva odstotka predvidenih nacionalnih sredstev. V enem od sklepov zadnje seje Nacionalnega sveta za kulturo so člani pritrdili višini predvidenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, v Asociaciji pa so nevladniki z veseljem sprejeli, da je vlada v nabor ukrepov vključila tudi bone za kulturo, a opozarjajo na pomanjkljivosti.
Več denarja za evropski kulturni in ustvarjalni sektor? Verjetno, skoraj zagotovo. Manj birokracije pri uveljavljanju pravic? Morda. Štiridnevni delovni teden, da bi več časa preživeli v uživanju kulture in umetniškem izražanju? Bere se komaj verjetno, a tudi to je eden od predlogov v prihajajočem poročilu Položaj umetnikov in okrevanje kulturnega sektorja v EU. Šestdesetčlanski odbor za kulturo in izobraževanje evropskega parlamenta, ki mu predseduje Sabine Verheyen, je konec prejšnjega tedna objavil osnutek poročila Položaj umetnikov in okrevanje kulturnega sektorja v EU. Predlogi sprememb v doslej izoblikovanem predlogu poročila kažejo, kako evropski parlamentarci vidijo prihodnost sektorja, a v tej fazi nastajanja dokumenta, ki bo pripeljal do resolucije, so seveda razvidni tudi poudarki, ki razkrivajo vse odtenke bruseljske raznolikosti.
V Bruslju poudarjajo, da evropski kulturni in ustvarjalni sektor predstavlja od 4 do 7 odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda in 8,7 milijona delovnih mest v Evropski uniji, zajezitveni ukrepi, ki so jih sprejele države članice, pa so vplivali na ta sektor bolj kot na katerikoli drugi del družbe in gospodarstva: kulturni in ustvarjalni sektor je lani zaznal več kot 30-odstotno izgubo prometa, kar skupaj znaša 199 milijard evrov, in sicer je bila izguba v glasbeni dejavnosti 75-odstotna, v uprizoritveni pa 90-odstotna.
Kulturo je najprej udarila pandemija
V enem od predlogov je navedeno, da je kulturni in ustvarjalni sektor najprej udarila pandemija, ga najbolj prizadela in tudi zadnji okreva, zaradi omejitev števila obiskovalcev kulturnih dogodkov in prizorišč zaradi higienskih protokolov se pričakuje, da bo okrevanje kulturnega in ustvarjalnega sektorja še počasnejše.
Avtorji enega od predlogov ponovno poudarjajo, da je kulturni in ustvarjalni sektor neposredno in posredno povezan z drugimi gospodarskimi sektorji in lokalnimi skupnostmi, vanje prispeva in pomembno vpliva nanje, zato pozivajo države članice in komisijo, naj sprejmejo ukrepe za nadaljnjo podporo temu sektorju, sorazmerno enakovredne podpori drugim sektorjem, kot je turizem, o katerem je bilo ugotovljeno, da ga je pandemija covida-19 manj prizadela. V ta ris spada tudi splošna ugotovitev oziroma poziv komisiji in državam članicam, naj priznajo temeljno vlogo, ki jo ima kultura za družbo, blaginjo državljanov EU, gospodarstvo in vključenost, ter to pretvorijo v inančno in strukturno podporo, pri čemer sta variaciji, naj bo ta podpora stalna ali pa ustrezna.
Ustvarjalci brez varnostnih mrež
Pandemija covida-19 je po mnenju nekaterih predlagateljev sprememb razkrila tudi že obstoječe šibke točke kulturnega in ustvarjalnega sektorja, vključno z negotovimi viri za preživljanje umetnikov in kulturnih delavcev, pa tudi omejena proračunska sredstva številnih kulturnih ustanov in nezadostno javno inanciranje, vidna je postala odvisnost umetnikov ter kulturnih in ustvarjalnih delavcev od kratkoročne inančne podpore, hkrati pa tudi pomanjkanje dolgoročnih varnostnih mrež, posebej zasnovanih za kulturni in ustvarjalni sektor, zato poudarjajo potrebo po stalni javni in zasebni inančni podpori. V predlogu spremembe resolucije je navedeno, da je samozaposlovanja v kulturnem
• Izguba v glasbeni dejavnosti je bila lani 75-odstotna, v uprizoritveni 90-odstotna.
• Samozaposlovanja je v kulturnem sektorju dvakrat več kot v celotnem gospodarstvu.
• Bi kulturi in ustvarjanju pomagala uvedba štiridnevnega delovnega tedna?
in ustvarjalnem sektorju več (33 odstotkov) kot v celotnem gospodarstvu (14 odstotkov), delavci v kulturnem in umetniškem sektorju pa pogosteje delajo s krajšim delovnim časom, kar jim otežuje dostop do podpornih ukrepov in varnostnih mrež ter zmanjšuje njihovo splošno odpornost.
Evropski status umetnika
Parlamentarci ugotavljajo, da se ukrepi, ki so jih države članice sprejele za podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju zaradi pandemije, močno razlikujejo, zato so se razlike med položajem umetnikov in kulturnih delavcev v različnih državah članicah opazno povečale. V enem od predlogov je poudarjeno, da je atipična zaposlitev (s krajšim delovnim časom ter pogodbami za določen čas, začasno delo in ekonomsko odvisna samozaposlitev) umetnikov in kulturnih delavcev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zlasti v sektorju medijev in kulture, redna praksa; v konkretnem predlogu je poziv komisiji, naj predlaga evropski status umetnika ter določi minimalne standarde za umetnike in kulturne delavce v zvezi z delovnimi pogoji, brezposelnostjo, socialno zaščito in pokojninskimi sistemi.
Dan za kulturo in umetnost
Ena od predlaganih sprememb poziva komisijo in države članice, naj ustvarijo nove in inovativne načine za dolgoročno podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju z zagotavljanjem virov in infrastrukture; predlaga, da se umetnikom in izvajalcem iz tega sektorja omogoči brezplačna uporaba javnih prostorov in stavb, da tam razstavijo svoja dela ali da se ti prostori uporabljajo kot delovni prostori za delavnice, seminarje in vaje vse leto ali v določenih časovnih obdobjih, eden od predlogov pa je veličastno radikalen: države članice in institucije poziva, naj skrajšajo delovni čas, na primer z uvedbo štiridnevnega delovnega tedna, da bi ljudem omogočili preživeti več časa v uživanju kulture in umetniškem izražanju.
Ključna dva odstotka
Na predvčerajšnji predstavitvi na odboru v Bruslju je minister za kulturo Vasko Simoniti predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja svetu EU s področja kulture in avdiovizualnega sektorja, v posebnem delu še naloge slovenskega predsedstva, usmerjene v odpravo posledic pandemije covida-19 v kulturnih in kreativnih sektorjih. Izrazil je skrb, ker so posledice na določenih področjih kulture in ustvarjalnosti, na primer v avdiovizualnem in medijskem sektorju, zelo velike, spodbudno pa je določilo, je dodal, da morata biti v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost za področje kulture zagotovljena najmanj 2 odstotka predvidenih nacionalnih sredstev.
V enem od sklepov zadnje, aprilske seje nacionalnega sveta za kulturo je zapisano, da NSK pozdravlja višino predvidenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter podpira investicijske usmeritve. Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, je v julijskem novičniku ugotovila, da je glavna težava predloga zakona protikoronskih ukrepov PKP 9 pomanjkljiv seznam dejavnosti poslovnih subjektov, saj na primer pri dveh ukrepih ni vključeno umetniško ustvarjanje, kjer so dejavnosti nekaterih ključnih ustvarjalnih poklicev, kot so na primer slikarji, kiparji in pisatelji. Člani Asociacije pozdravljajo bone za kulturo v naboru ukrepov, saj ima to potencial za razvoj nakupovalnih navad kulturnih vsebin, po drugi strani predstavlja tudi dodatna sredstva za kulturni sektor.